„Sodelovanje mora rasti, ne da se ga narekovati od zgoraj.“

Letos se strokovna konferenca omrežja alpskih občin Allianz in den Alpen ni odvijala zgolj na enem mestu, ampak kar na štirih – in sicer v predarlskih krajih, ki skupaj tvorijo regijo Kumma: Altach, Mäder, Koblach in Götzis. Medtem ko je bila glavna tema konference „Skupaj smo močni! Sodelovanje kot ključ do odpornih občin“, se je v številnih pogovorih, predavanjih, delavnicah in na ekskurziji v okviru konference vedno znova potrdilo: Skupaj je veliko lažje.

To so potrdili tudi štirje župani regije Kumma: Gerd Hölzl (župan občine Koblach), Daniel Schuster (župan občine Mäder), Manfred Böhmwalder (župan občine Götzis) in Markus Giesinger (župan občine Altach) so v okviru okrogle mize, ki jo je vodila direktorica omrežja občin Povezanost v Alpah, Katharina Gasteiger, poročali o svojem aktivnem sodelovanju na številnih področjih. Usklajujejo se, ko gre za delo z mladimi, povezujejo se na področju oskrbe starejših in skupaj usklajujejo organizacijo nastanitev za begunce. „Vsako sodelovanje je pomembno – strukture želimo ohraniti čim bolj racionalne. Ljudje morajo želeti sodelovati, sodelovanje mora rasti in ga ni mogoče narekovati od zgoraj,“ je povedal Manfred Böhmwalder. Daniel Schuster je še dodal: „Temelji za naše sodelovanje v regiji so bili položeni že pred desetletji, na njih pa lahko gradimo še naprej.“ Markus Giesinger je kot konkreten primer odličnega sodelovanja izpostavil pumptrack: „Stroške smo si razdelili glede na število prebivalcev, vzdrževanje financira regija – ponudbo pa intenzivno uporabljajo mladi in starejši znotraj celotne regije Kumma.“ Gerd Hölzl je še izpostavil, kaj je potrebno za učinkovito sodelovanje: „Pomembno je, da si sami postavite smernice, na primer za prostorski razvojni koncept. Tako se lahko občina kasneje sklicuje na temeljne usmeritve, na primer za ozelenitev ravnih streh.“

Tudi Sophie Baumschlager iz KLAR! am Rhein, malo večjega združenja, ki poleg štirih občin Kumma vključuje še štiri druge občine v bližnji okolici, razume sodelovanje kot osrednji element. KLAR! Am Rhein se je zavezal k prilagajanju podnebnim spremembam, občine pa naj bi se medsebojno podpirale pri prilagajanju posledicam podnebnih sprememb – tudi v tem primeru je lažje, če več občin deluje usklajeno.

Za meteorologa in „lovca na podnebje“ Andreasa Jägeja, rojenega v sosednji občini Hohenems, je bila konferenca tako rekoč domača tekma. V svojem uvodnem govoru z naslovom „Alpe v vročici“ je predstavil impresivne številke, podatke, dejstva in slike o podnebnih spremembah – vendar pa med poslušalci ni širil katastrofičnega razpoloženja. Poudaril je, da lahko tudi najmanjša občina doseže pozitivne učinke. Župani so pri tem pomembni multiplikatorji. „Predarlska je vzorčna regija – po mojem mnenju se tu vse stvari delajo prav,“ tako Jäger.

Kriemhild Büchel-Kapeller, strokovnjakinja za socialni kapital, trajnost in participativne procese, je v svojem uvodnem govoru z naslovom »Moč sodelovanja« na različne načine pokazala, da bo za prihodnost potrebno več sodelovanja, več sinergij in več kooperacije. „Prihodnost je skupna naloga in je ne moremo prenesti na enega posameznika,“ pravi Büchel-Kapeller. „Človek je po naravi nagnjen k sodelovanju in odzivnosti.“ V prihodnosti bo vedno pomembnejša kolektivna inteligenca, modrost mnogih, povezovanje lokalnega znanja – kot to že izvaja regija Kumma na ravni občin.

Predstavljen je bil tudi zanimiv projekt sodelovanja iz bližnje kneževine Lihtenštajn: Sabine Monauni, namestnica predsednika vlade in ministrica za okolje, je skupaj s Christianom Öhrijem, županom Ruggella, predstavila akcijski načrt za biotsko raznovrstnost 2030+: Načrt vključuje vizijo naravnega prostora in raznoliko naravo ter tesno sodelovanje med državo, občinami in prebivalstvom, ki bo omogočilo uspešno izvedbo.

Stoletni projekt RHESI deluje le s pomočjo sodelovanja med državami: dežela Predarlska skupaj s sosednjimi švicarskimi občinami skrbi za zaščito pred poplavami v dolini Rena. Marlene Engler in Bernhard Valenti iz RHESI sta v svojem skupnem predavanju in v okviru ekskurzije, ki je sledila, na nazoren način pokazala, kje je projekt danes in kako se bo nadaljeval v prihodnjih letih. „Projekt, kot je RHESI, je vedno kompromis – in pri dobrem kompromisu nobena stranka ni povsem zadovoljna, saj si vsaka nekaj odreka za uspeh celote,“ pravi Marlene Engler.

Po kratkem odmoru za kosilo je za udeležence sledila naslednja točka programa: ekskurzija s postanki v občinah Kumma. Na vsakem postanku je postalo jasno: stvarindelujejo samo na podlagi medsebojnega sodelovanja. Prvi postanek je bil v poplavni dvorani v Koblachu: tu se v primeru nevarnosti poplav napolnijo vreče s peskom in nato ustrezno razdelijo. Pot se je nadaljevala z zgodovinsko železnico Rheinbähnle vzdolž nasipa ob Renu, do Mäderja, kjer sta Marlene Engler in Bernhard Valenti iz RHESI konkretno pojasnila načrte. Po odmoru za kavo v stadionu nogometnega kluba Altacher so udeleženci obiskali renaturiran potok Emmebach v Altachu, kjer so na eni strani izboljšali protipoplavno zaščito, na drugi pa ustvarili rekreacijsko območje za prebivalstvo. Zadnja postaja je bila soteska Örflaschlucht v Götzisu, kjer trenutno oblikujejo visoko zmogljivostni retencijski prostor za potok Emmebach.

Udeležence konference je zvečer slovesno pozdravil deželni svetnik Christian Gantner, večer pa je izzvenel v Mäderju, kjer so si ogledali impresivno predstavo akrobatske skupine Novus iz Mäderja.

Na letni skupščini članov, ki je potekala zjutraj 8. oktobra, pred uradnim programom konference, je predsednik Rainer Siegele po 28 letih delovanja v omrežju na lastno željo odstopil s položaja, Gerd Hölzl pa je bil soglasno izvoljen za novega avstrijskega člana predsedstva.

Nato so udeleženci konference – župani in zaposleni v članskih občinah ter zaposleni v različnih alpskih organizacijah, ki delujejo na občinski ravni – dobili vpogled v še dva aktualna projekta, v katerih trenutno sodeluje omrežje alpskih občin Povezanost v Alpah. Na dveh delavnicah, v katerih so udeleženci v obliki skupinskega dela prevzeli različne vloge, so se občasno vnele vroče razprave. Projekt proCURE se ukvarja z trajnostnim javnim naročanjem v majhnih občinah in ponuja priročnik ter različna orodja za uspešno delo na tem področju. Projekt BrokeringSpaces se ukvarja s konflikti pri rabi prostora – konflikti, ki se bodo zaradi omejenega prostora v prihodnje še povečevali.