PlurAlps

Alpski prostor se bo v prihodnjih letih soočal z dvojnim izzivom, in sicer s staranjem prebivalstva na eni in novimi migracijskimi modeli na drugi strani. Novi izzivi pa prinašajo tudi nove možnosti za socialne inovacije na podlagi raznolikosti in zavestno izbranega pluralizma. Predvsem podeželske regije in gorska področja potrebujejo nove pristope za razvoj in učinkovito uveljavljanje nove kulture dobrodošlice. Cilj projekta PlurAlps je pomagati občinam, majhnim in srednje velikim podjetjem in civilni družbi pri vzpostavitvi nove kulture dobrodošlice in tako okrepiti privlačnost in socialno kohezijo na podeželju

Omrežje občin "Povezanost v Alpah" je okviru tega projekta sodelovalo z 10 pilotskimi občinami v 7 alpskih državah in si prizadevalo razviti orodje oz. instrument za srednje in dolgoročno socialno načrtovanje v občinah.

Več informacij o projektu PlurAlps najdete na povezavi: https://www.alpine-space.eu/project/pluralps/

Instrument socialnega načrtovanja

Instrument socialnega načrtovanja (SPI) je bil razvit z namenom ocenjevanja in izboljšanja kakovosti življenja v občinah. Orodje SPI sestoji iz več segmentov: procesa na ravni občine, kataloga vprašanj v obliki uporabniku prijaznega spletnega orodja in priročnika. Kazalniki so oblikovani kot vprašanja, na katere uporabniki odgovarjajo v spletnem orodju, njihova evalvacija pa poteka ob sodelovanju širokega nabora deležnikov. Poudarek je na nekaterih osrednjih vprašanjih: Kakšna kakovost bivanja je na voljo lokalnemu prebivalstvu na eni in kakšna priseljenkam in priseljencem na drugi strani? Kako je možno to kakovost še izboljšati? S katerimi ukrepi občina podpira hitro integracijo vseh oblik priseljevanja, od migracij v okviru skupnega notranjega trga, do begunskih migracij? S pomočjo te analize življenjske kakovosti poteka priprava in izvajanje ukrepov za izboljšanje. Za ustrezno upoštevanje novih razvojnih trendov, je smiselno proces ponoviti v razmaku dveh do pet let.

Izzivi v občinah

V občinah obstaja širok nabor storitev in ponudb, ki jih deloma nudijo občine same, ali pa jih zagotavljajo druge ustanove, društva ali zasebniki. Ti ponudniki večinoma niso ali so le slabo povezani. Posledično velikokrat nimajo vpogleda v celotno paleto storitev in zaradi tega tudi prebivalcem ne morejo nuditi njihovega celovitega pregleda na enem mestu, na primer preko spletne strani. Namesto usklajevanja ponudb in izkoriščanja pozitivnih sinergij velikokrat prihaja do podvajanja, kar v nekaterih primerih povzroča dodatne stroške. Dolgoročno načrtovanje na tem področju je relativno redko.

Koristi pilotskega projekta

Kakovost življenja je bila ocenjena in ovrednotena v 10 pilotnih občinah, razdrobljenih v alpskem prostoru. Na podlagi tega so bili razviti akcijski načrti z ukrepi za izboljšanje. Spletno orodje SPI je bilo v teku projekta večkrat izboljšano in dopolnjeno in bo uporabnikom na voljo po zaključku projekta. Več informacij o projektu so na voljo pri sekretariatu.

Pridobljene izkušnje

1. Zunanji svetovalci

Podpora zunanjih sodelavcev je potrebna še zlasti za potrebe usposabljanja za uporabo spletnega orodja, pri oblikovanju delovnih skupin in pri moderaciji lokalnih delavnic. Taka metoda se je izkazala za zelo koristno. Zunanji svetovalci in spremljevalci lahko namreč nakažejo tudi dobre prakse iz drugih občin in posredujejo koristne kontakte.

1. Povezava procesa z obstoječimi ali načrtovanimi drugimi procesi

Izkoriščanje sinergij med posameznimi procesi preprečuje (predvsem časovno) preobremenjenost udeležencev. Poleg tega je možno že pridobljene rezultate implementirati v prihodnje analize in tudi z njihovo pomočjo definirati ukrepe za izboljšanje.

1. Kakovost življenja za vse

Upoštevati je treba celotno populacijo. Ukrepi za izboljšanje, ki koristijo samo posameznim skupinam, so potencialni viri sporov.

1. Udeležba je bistvenega pomena

Občinska uprava praviloma nima dovolj ustreznega znanja, da bi si znala zagotoviti celovito sliko občine. Prav zaradi tega je sodelovanje prebivalstva, še zlasti pomembnih deležnikov in ključnih oseb, v celotnem procesu bistvenega pomena.

Ta projekt je sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj prek Interreg programa alpskega prostora. In Nemško Zvezno ministrstvo za okolje, varstvo narave in varnost reaktorjev (BMU).