Kaj nas je zaznamovalo v prvi polovici leta 2026

Odgovor za naše omrežje je bil tudi v preteklih mesecih jasen: ne zgolj razpravljati, temveč se skupaj učiti, preizkušati rešitve in razvijati orodja, ki občine konkretno podpirajo pri njihovem vsakdanjem delu.

Kakovost življenja postaja občinska naloga

Eden od poudarkov v prvi polovici leta je bil projekt GOVQoL. Gre za vprašanje, kako lahko občine kakovost življenja ne le opisujejo, temveč jo tudi strateško izboljšujejo. Kakovost življenja namreč nastaja tam, kjer ljudje živijo, delajo, se srečujejo, so mobilni, najdejo podporo in sodelujejo pri odločanju: v občinah.

Februarja in marca sta dva spletna seminarja povezala primere iz različnih alpskih držav. Razpravljali smo o tem, kako lahko sodelovanje prebivalcev, prazne stavbe, nova srečevališča, prostovoljni prevozi, mobilne storitve ali certifikacijski sistemi pomagajo oživljati krajevna središča in krepiti socialno infrastrukturo. Pokazalo se je, da dobra občinska politika potrebuje podatke, cilje in spremljanje, pa tudi zaupanje, sodelovanje in pripravljenost učiti se od drugih.

Do konca leta bo ta pristop v pilotnih regijah še konkretiziran. V Grassauu, Nenzingu, regiji LEADER-Nationalpark Region Kalkalpen in Weyerju občine in regije delajo na tem, da kakovost življenja prenesejo v konkretne lokalne procese. Teme segajo od izboljšanja prostočasne infrastrukture, razvoja sosesk in oživljanja krajevnih središč prek sodelovanja mladih in prostovoljstva do mobilnosti, praznih stavb in socialnih srečevališč. GOVQoL tako iz teoretičnega koncepta postaja praktično orodje za občinski razvoj.

Trajnostno javno naročanje – skupaj namesto vsak zase

Drugi pomemben mejnik je bil zaključek projekta proCURE. Dve leti in pol so partnerske organizacije iz Nemčije, Avstrije, Italije in Slovenije sodelovale pri tem, da bi trajnostno javno naročanje postalo dostopnejše za male in srednje velike občine.

Marca je potekal zadnji spletni seminar v obdobju projekta. V ospredju je bilo skupno javno naročanje: kadar več občin združi svoje potrebe, lahko ne le dosežejo boljše pogoje, temveč tudi delijo strokovno znanje, zmanjšajo upravno breme in močneje vključijo trajnostna merila. Zlasti manjše občine, ki pogosto delajo z malo osebja in omejenimi sredstvi, s tem pridobijo nov manevrski prostor.

Projekt proCURE je prinesel več konkretnih rezultatov: praktično usmerjen priročnik, predloge in orodja, vodnik za skupno javno naročanje, učni načrt za šole javne uprave, ponudbo usposabljanja za izvajalce usposabljanj ter večjezični podkast. Projekt se zato ne konča zgolj z zaključnim poročilom. Za seboj pušča gradiva, ki jih bodo uprave, izobraževalne ustanove in multiplikatorji lahko uporabljali tudi dolgoročno.

Osrednje sporočilo je preprosto: trajnostno javno naročanje ne pomeni nujno dodatnega birokratskega bremena. Če je dobro organizirano, postane vzvod za varstvo podnebja, varčno rabo virov, poštene delovne pogoje, regionalno ustvarjanje vrednosti in bolj profesionalne upravne procese.

Naravi temelječe rešitve za podnebno odporne občine

Kako je lahko prilagajanje podnebnim spremembam videti konkretno na lokalni ravni, kaže tudi projekt o naravi temelječih rešitvah za podnebno odporne občine. V središču je vprašanje, kako lahko občine naravne procese, ekosisteme ter zeleno in modro infrastrukturo uporabijo za večjo odpornost na posledice podnebnih sprememb.

Allianz in den Alpen pri tem sodeluje s tremi pilotnimi občinami: Biosphärenregion Großes Walsertal, Buchs v kantonu St. Gallen in Ruggell v Lihtenštajnu. Vsaka pilotna občina prispeva svoje izhodiščne pogoje in poudarke. Tako nastaja široka slika o tem, kako je mogoče naravi temelječe rešitve izvajati v različnih alpskih in predalpskih okoljih.

Prve delavnice so že potekale. V Biosphärenregion Großes Walsertal je bila tema preoblikovanje gozdov in podnebno prilagojeni gozdovi: katere drevesne vrste in oblike gospodarjenja pomagajo, da so gozdovi odpornejši na vročino, sušo, neurja ali pritisk škodljivcev? In kakšno vlogo imajo gozdovi pri varovalnih funkcijah, biotski raznovrstnosti, krajini in lokalni kakovosti življenja?

V Buchsu je bila v ospredju urbana ozelenitev, zlasti ozelenitev streh in fasad. Predvsem v gosteje pozidanih območjih lahko zelene strehe, fasade, trgi in ulični prostori prispevajo k zmanjšanju vročine, zadrževanju deževnice, spodbujanju biotske raznovrstnosti in izboljšanju kakovosti bivanja v javnem prostoru. Prilagajanje podnebju tako ni vidno le kot zaščitni ukrep, temveč tudi kot prispevek k privlačnejšim krajem in mestom.

Naslednja delavnica bo potekala v Ruggellu. Tam bosta v ospredju ponovna namočitev območij in naravna zaščita pred poplavami. Tema posebej jasno kaže, kako tesno so povezani prilagajanje podnebnim spremembam, vodni režim, raba prostora in varstvo narave. Nedotaknjena ali obnovljena mokrišča lahko shranjujejo vodo, blažijo poplavne konice, ustvarjajo habitate in hkrati prispevajo k podnebni preventivi.

Cilj projekta je na podlagi izkušenj pilotnih občin razviti priporočila za občine. Ta naj pokažejo, kako je mogoče naravi temelječe rešitve načrtovati, izvajati in dolgoročno utrditi v občinskem prilagajanju podnebnim spremembam – praktično, prenosljivo in povezano z realnostjo malih in srednje velikih občin v alpskem prostoru.

O rabi prostora se dogovarjati, namesto da ga pozidamo

Tudi vprašanje rabe prostora je omrežje v prvi polovici leta intenzivno zaposlovalo. V okviru projekta EU BrokeringSpaces je marca v Balderschwangu potekala delavnica. Približno 20 predstavnikov občinskega sveta, uprave, prostorskega načrtovanja in strokovnih služb je razpravljalo o tem, kako lahko lokalni razvoj uspeva v alpskih razmerah.

Balderschwang nazorno kaže, za kaj gre v številnih alpskih občinah: razpoložljivega prostora je malo, krajina je občutljiva, zavarovana območja in geološka tveganja postavljajo meje, hkrati pa obstajajo potrebe po stanovanjih, turizmu, kmetijstvu, gospodarstvu in infrastrukturi. BrokeringSpaces podpira občine pri tem, da takšne konflikte rabe prostora zgodaj prepoznajo in jih konstruktivno obravnavajo.

Še en pomemben korak v projektu je bilo partnersko srečanje na Južnem Tirolskem. Tam so projektni partnerji skupaj s številnimi lokalnimi deležniki razpravljali o rabi prostora z različnih vidikov: kako narediti vidne konkurenčne zahteve po rabi? Kako lahko občine posredujejo med varstvom, razvojem, stanovanji, kmetijstvom, turizmom in lokalnim gospodarstvom? In kakšno vlogo imajo sodelovanje, dobro načrtovanje in regionalno povezovanje?

Tema je postala posebej nazorna med ekskurzijama v dva kraja. Pokazali sta, da raba prostora v alpskem prostoru nikoli ni abstraktna. Kaže se v konkretnih krajevnih podobah, prometnih in poselitvenih strukturah, praznih ali preurejenih stavbah, kmetijskih površinah, turistični infrastrukturi in občutljivih krajinskih območjih. Razprave na terenu so strokovno delo v projektu dopolnile s praktičnimi vtisi in lokalnimi izkušnjami.

Pogovori v Balderschwangu in na Južnem Tirolskem kažejo: trajnostni prostorski razvoj ni le vprašanje načrtovanja. Dotika se kulture gradnje, socialnih potreb, varstva narave, lokalnega gospodarstva in vprašanja, kako občine ravnajo z obstoječimi stavbami in površinami. Pomemben pristop ostaja, da se obstoječi potenciali bolje izkoristijo, preden se posega po novih površinah.

Podnebno preventivo misliti vključujoče

S projektom CLIM·IN se je pozimi začel nov projekt, ki postavlja še en pomemben poudarek. Podnebna preventiva je tu izrecno razumljena kot socialna naloga. Vročinski valovi, poplave, gozdni požari in drugi ekstremni vremenski dogodki ljudi ne prizadenejo enako. Zlasti starejši, invalidi, gluhe osebe ter socialno ali geografsko prikrajšani ljudje pogosto niso dovolj doseženi z obstoječimi informacijskimi in nujnimi strukturami.

CLIM·IN podpira manjše lokalne oblasti pri tem, da prilagajanje podnebnim spremembam, pripravljenost na nesreče in komuniciranje o tveganjih oblikujejo bolj dostopno, razumljivo in bližje vsakdanjemu življenju. Med drugim bodo nastala orodja za samooceno, učna gradiva in metode doseganja ciljnih skupin. Pomembno je, da ranljive skupine niso obravnavane le kot ciljne skupine, temveč so vključene kot strokovnjaki za svojo lastno življenjsko realnost.

To jasno kaže: podnebna preventiva ni le vprašanje tehnike, načrtovanja ali uprave. Je tudi vprašanje sodelovanja, dostopnosti in socialne pravičnosti.

Nov projekt: ReSkiLience

Razveseljive novice so prišle tudi iz zadnjega projektnega razpisa programa Interreg Območje Alp: odobren je bil nov projekt ReSkiLience s sodelovanjem Allianz in den Alpen. Začetek projekta je predviden septembra.

V središču je tema, ki vse bolj zaposluje številne alpske regije: zastarela smučarska infrastruktura. Številna smučišča in občine se sprašujejo, kako ravnati z napravami, površinami in grajenimi strukturami, ki v spremenjenih podnebnih, gospodarskih ali turističnih razmerah niso več primerne za prihodnost. ReSkiLience se loteva prav tega in odpira možnost, da se skupaj s partnerji iz alpskega prostora razvijejo nove perspektive za ravnanje s to infrastrukturo.

Projekt se tako navezuje na ključna vprašanja, s katerimi se Allianz in den Alpen ukvarja že vrsto let: kako lahko občine načrtujejo vnaprej? Kako je mogoče skupaj misliti krajino, lokalno gospodarstvo in kakovost življenja? In kako oblikovati preobrazbo tako, da ne bo razumljena kot izguba, temveč kot priložnost za odporne alpske prostore?

Omrežje, ki povezuje občine

Poleg posameznih projektov je prva polovica leta 2026 pokazala predvsem eno: izzivi alpskih občin so raznoliki, vendar redko povsem edinstveni. Mnogi kraji se soočajo s podobnimi vprašanji – le v različnih lokalnih pogojih.

Omrežje povezuje občine, strokovnjake in partnerske organizacije, naredi izkušnje vidne in velike teme prevaja v občinsko prakso. Naj gre za kakovost življenja, javno naročanje, naravi temelječe prilagajanje podnebnim spremembam, rabo prostora, podnebno preventivo ali prihodnje ravnanje s turistično infrastrukturo: v središču je vedno vprašanje, kaj v praksi na terenu zares deluje.

Prva polovica leta 2026 tako ni bila obdobje velikih sloganov, temveč konkretnih korakov: spletnih seminarjev, delavnic, smernic, pilotnih procesov, podkastov, zaključkov projektov, novih začetkov in intenzivnih srečanj na terenu. Kaže, kako lahko trajnostni razvoj v Alpah uspe – ne kot ukaz od zgoraj, temveč kot skupno razvit, čezmejno podprt in v občinah uresničen proces.

Pogled naprej: posvet, skupščina in strateški proces v Berbennu

Naslednje pomembno srečanje omrežja je že določeno: 17. in 18. septembra se bo občinsko omrežje Allianz in den Alpen srečalo v Berbennu v Italiji, blizu Bergama. Posvet bo povezan s skupščino, procesom razvoja strategije in ekskurzijo.

S tem omrežje ne bo usmerilo pogleda le na tekoče projekte, temveč tudi na svojo prihodnost: katere teme naj bodo v prihodnjih letih še bolj v ospredju? Kako je mogoče nadalje razvijati sodelovanje med občinami članicami? In kakšno vlogo lahko Allianz in den Alpen prevzame v času, ko so občine v alpskem prostoru vse bolj obremenjene?

Berbenno bo tako postal prostor izmenjave, skupnega premisleka in naslednjih korakov.