Z zemljo med prsti.
Skupnostni vrt ob železniški postaji v Bezalu je postal kraj srečanja različnih generacij.
Kaj smo dosegli s projektom?
Največji uspeh pri urejanju skupnostnega vrta je zagotovo sodelovanje otrok. Ti se prav prek vrtnarjenja učijo uporabljati vse čute: vid, vonj, okus, sluh in otip, zanesti pa se morajo tudi na moč lastnih mišic. Spoznavajo vrednost narave in se učijo skrbno ravnati z njo.
Lastniki gredic so na svojo zelenjavo, cvetlice in zelišča zelo ponosni. Pri urejanju vrta je pomagala skupina ljudi z motnjami v duševnem in motoričnem razvoju; tudi oni se veselijo pridelka sadja in zelenjave s svojih gredic, skrbijo pa tudi za race.
Za vse prebivalce je vrt ob železniški postaji postal slikovit kraj, kjer lahko opazujejo in občudujejo naravo, se tam zadržujejo in pogovarjajo, predvsem pa čudovit in zanimiv prostor za srečanja na prostem. S skupnim delovanjem so veliko dosegli: tesno medsebojno povezanost, vpeto v naravni krogotok.
Kaj potrebujemo za končni uspeh projekta?
Najpomembnejša pri urejanju skupnostnega vrta je lokacija. Ta naj ne bo preveč oddaljena od šolske zgradbe, saj najmlajšim tako ne bo treba hoditi predolgo. Za obilen pridelek je pomembna sončna lega, poleg tega si je pametno priskrbeti vodnjak s priključkom za vodo, različne vrste vrtnega orodja in druge pripomočke ter postaviti vrtno uto za spravilo orodja. Na vrtu ob železniški postaji v Bezalu živijo tudi race, in sicer indijske tekačice, ki pobirajo polže in tako rešujejo nasade solate. Race potrebujejo lopo z zaščitno ograjo, hrano in nastilja, omogočiti jim je treba tudi kopanje v vodi.
Poleg primernega zemljišča in orodja so za uspešno urbano vrtičkarstvo potrebni predvsem spoštljiv odnos med uporabniki, strpno sobivanje v skupini in učinkovita organizacija. V ta namen so ključnega pomena tudi dobri odnosi s sosedi kakor tudi sodelovanje osebe, ki bo z vso odgovornostjo spremljala projekt ter usklajevala sodelovanje med šolo, vrtnarji in občino. Prav tako je zelo pomembna izmenjava med udeleženci pri projektu.
Najpomembnejše je veselje do dela v skupini, nič manj pomembna sta tudi uživanje v vrtnarjenju in pobiranje pridelkov.
Na katere težave, ki se lahko pojavijo pri izvajanju projekta, je treba biti pozoren?
Kratkoročno razmišljanje lahko projektu škoduje, saj skupnostni vrt ni profiten projekt z omejenim časom trajanja, temveč je dolgoročna pobuda, ki naj bi bila za udeležence dragocena in trajna izkušnja. To lahko dolgoročno zagotovi posameznik ali manjša skupina, ki bo prevzela odgovornost za več let in po potrebi stala ob strani učiteljem ali vrtnarjem.
Pomembno je, da tudi v dneh, ko ni šole, učenci sadijo, pobirajo pridelke in negujejo svoj vrt, saj lahko tako tudi v jesenskem času spremljajo zorenje sadja, cvetlic in zelenjave.
Gerhard Steurer
Bezau/A
0043 5514 2213
gemeinde@bezau.cnv.at