Vrednote, ki združujejo, in skupna identiteta.

Kaj smo dosegli s projektom? 

Označevanje (labeling) ima za ustvarjanje regionalne dodane vrednosti pomembno vlogo. Znak obljublja in jamči za regionalni izvor, posebnost in kakovost. Sodelovanje med različnimi panogami in izdelava avtentičnih izdelkov pomagata regiji pri ustvarjanju pozitivne podobe navznoter in navzen.

Projekt je omogočil široko in poglobljeno razpravo o znaku ‚regija narodnega parka‘, saj je treba v regiji doseči konsenz glede skupne identitete, vodilnih izdelkov in skupno opredeljenih vrednot, še predno se lahko oblikujejo konkretni koncepti neposrednega trženja v turizmu, rokodelsko-obrtnih dejavnostih in kmetijski proizvodnji.  

Kar zadeva neposredno trženje, je bil najprej preverjen in analiziran izhodiščni položaj v regiji. Strokovne ekskurzije in mednarodna izmenjava so spodbudili konkretne projektne pobude. S spremljanjem dvajsetih vrhunskih podjetij bo mogoče ustvariti primere dobre prakse. Podpora tem podjetjem bo obsegala izobraževanje na področju trženja, osnov poslovanja in razvoja osebnosti.  

Kaj potrebujemo za končni uspeh projekta?

Da izvedbe projekta ne bi načrtovali brez sodelovanja ciljne skupine, je že od samega začetka nujno intenzivno vključevanje obstoječega sodelovanja in pobud v neposrednem trženju. Natančna analiza izhodiščnega položaja lahko prepreči težave pri izvajanju v praksi. Pri tem je smiselno postaviti tudi kritična vprašanja, npr. zakaj tisti, ki izvajajo neposredno trženje, podobo ‚regije narodnega parka‘ izkoriščajo v tako omejenem obsegu, zakaj se le maloštevilni novi ponudniki vključujejo v neposredno trženje kljub dejstvu, da se potrebe potrošnikov po regionalnih, avtentičnih izdelkih povečujejo?

Pogled domačega prebivalstva na podobo regije se v nobenem primeru ne sme zanemariti. Da ne bi obtičali v znanih problemih, bo pomagalo tudi mnenje neodvisnega strokovnjaka. Tako široko zastavljeno svetovanje bo sicer podaljšalo fazo razvoja, bo pa prispevalo k temu, da bo mogoče zagotoviti priznavanje projekta in pripravljenost regionalnih akterjev za sodelovanje pri projektu. Projektna ideja potrebuje torej predvsem čas za svoje zorenje.

Na katere težave, ki se lahko pojavijo pri izvajanju projekta, je treba biti pozoren?

Regija narodnega parka je velika in heterogena. Že danes so na voljo različne strategije trženja. Prvotni cilj projekta projekta – izdelava skupnega trženjskega koncepta za izvajalce neposrednega trženja – ni bil uresničen, saj regionalni znak “Nationalpark Region“ ni bil ustrezno priznan oz. sprejet. Namesto tega je bila sprožena razprava o identiteti in pripravljenosti prebivalcev, da sprejmejo znak, pri čemer je bil poglavitni namen razprave natančnejši oris podobe regije in spodbuditi proizvajalce k skupnemu delovanju.

Razprava o narodnem parku se še vedno osredotoča na omejitve rabe. Pozitivne strani skupnega trženja, ki izhaja iz naravnega prostora, se še niso uveljavile. Hribovsko kmetijstvo bi si lahko z ustrezno nego in rabo podobe pokrajine in s tem povezano vrstno pestrostjo ustvarilo nišo, ki bi zagotavljala preživetje v težkih razmerah, ki veljajo za svetovno tržišče. Žal še vedno primanjkuje dobro prepoznavnih projektov dobre prakse. Z vključevanjem zunanjih strokovnjakov je postalo jasno, da je treba zbrati podatke o zainteresiranih podjetjih in jih spremljati. Nastala je ideja o skupnem razvoju koncepta neposrednega trženja za dvajset vrhunskih podjetij, ki bodo v regiji drugim za zgled.

Felix Fößleitner
Nationalpark OÖ. Kalkalpen Region/A
0043 7257 20593
felix.foessleitner@leader-kalkalpen.at