V ritmu s čebelami

Monika Bischof, sodelavka v biosfernem parku Biosphärenpark.haus Großes Walsertal, preučuje streho upravne zgradbe parka, Biosphärenpark.haus. Tukaj, kjer je bila pred petnajstimi leti izvedena zazelenitev strehe, timijan, nageljni in bilnice rastejo že sredi aprila, medtem ko se hrošči in pajki nastavljajo prvim sončnim žarkom. Dolina Großes Walsertal na svojih travnikih ponuja pestro raznolikost, ki se bohoti tudi na tukajšnjo streho. Vendar pa se spodnji del strehe, ki ni debelejši od 8 cm, v vročih poletjih, kot je bilo tudi poletje 2018, zelo hitro pregreje. Kaj storiti? V statično bolj varnih legah se lahko oblikujejo manjši hribčki ali pa natrese nekaj plasti mrtvega lesa. Poleti se v senčnih predelih ustvarjajo skrivališča za žuželke in rastline. Košnja tukaj zgoraj ni potrebna, saj prevladujejo stepske razmere. Enkrat na leto je treba le odstraniti podrast in preveriti odtoke.

Streha upravne zgradbe Biosphärenpark.haus želi postati primer, kako se lahko na ravnih strehah v regiji razvije nemoten življenjski prostor in kako se lahko z njim poveča obseg skrivališč in zavetij za čebele, še zlasti poleti, v času intenzivne košnje.

Tudi na javnih površinah in cestnih nasipih je treba v prihodnje ustvariti in ohraniti več možnosti za te pomembne opraševalce. Skupaj z Danielom Meusburgerjem, krajinskim vrtnarjem, ki je lansko leto požel semena z naravnih travnikov tukajšnjih kmetov, sta koordinatorici omrežja alpskih občin, Katrin Löning in Monika Bischof, podrobneje preučili potencial lokalnih skupnosti. Pod snegom je povsod videti manjša gradbišča in zemeljske zdrse. Tukaj je treba dosejati in ponovno zasaditi. Cilj je na več mestih vzpostaviti travniško vegetacijo, ki jo je treba kositi le enkrat letno, tako da je čim dlje na voljo čebelam. To pa deluje samo s pusto zemljo in ustreznim semenom. Kmalu bo na voljo učna platforma za občinske delavce in zainteresirano javnost, kjer bo potekala izmenjava znanja.

"Spodbuditi želimo tudi lastnike vrtov, da zlasti v času košnje ne kosijo niš in vogalov, temveč jih prepustijo, oblikujejo in ohranijo za male živali," pravi gospa Bischof. Zato naš cilj ni zgolj v povezovanju kmetov in občinskih delavcev, temveč tudi vrtnarjev in vrtnark, ki jim ob tej priložnosti nudimo neposredno možnost za izmenjavo informacij na to temo. " Tako se v dolini Großes Walsertal vedno bolj razpreda mreža raznovrstnosti in življenjskih prostorov.

Pa ne samo v dolini Walsertal, pač pa tudi drugje v Predarlskem vznika vedno več biotopskih mrež za čebele in njihove divje sorodnike, zahvaljujoč številnim aktivistom, občinam, zvezni deželi Predarlski (www.buntundartenreich.at) in projektom omrežja alpskih občin, kot sta SpeciAlps ali BeeAware (www.beeaware.blog).