Turizem in kakovost življenja v alpskem prostoru
V četrtem in zadnjem spletnem seminarju iz te serije so bile v središču pozornosti povezave med občinami, kakovostjo življenja in turizmom. Številni udeleženci so izvedeli, kako je mogoče doseči trajnostni turizem – z vidika zdravja, kulture, narave, potovalnih trendov, mobilnosti in podnebnih sprememb.
V prvem prispevku je Christina Pichler z zasebne medicinske univerze Paracelsus v Salzburgu predstavila pristop One Health. Ta povezuje zdravje ljudi, živali in okolja ter ima vse večjo vlogo tudi v turizmu. V danem kontekstu je urbanizacija izrecno opredeljena kot osrednji dejavnik tveganja, katerega posledice so onesnaženost zraka, izguba biotske raznovrstnosti, psihosocialni stres in naraščajoče stopnje kroničnih bolezni. Svetovni trend urbanizacije paradoksalno ponuja priložnost za alpske regije: kot kraji za počitek, zdravo okolje in dobro počutje lahko zadovoljijo naraščajoče zdravstvene potrebe mestnega prebivalstva, pojasnjuje Christina Pichler in dodaja: »Alpe tako postanejo več kot le pokrajinska kulisa – postanejo aktivna zdravstvena pokrajina.« Kot primer navaja slapove Krimmler ali slap Gartl v dolini Mölltal/AT, katerih drobne kapljice vode dokazano pomagajo pri astmi in alergijah. Cilj: naravni zdravstveni turizem, ki temelji na znanstvenih dognanjih, podpira regionalni razvoj in hkrati zagotavlja varstvo narave.
Kultura povezuje ljudi in regije
Stojan Pelko je predstavil GO! 2025, evropsko prestolnico kulture Nova Gorica-Gorizia/SL-IT. Pod sloganom „GO borderless“ državna meja, ki poteka med obema mestoma hkrati predstavlja vezni člen: tu se ob mejni reki Soča-Isonzo na novo interpretira 20. stoletje – z razstavami, dogodki in kreativnimi lokacijami, kot je umetniški sadovnjak. Tudi kulinarika je del kulturne dediščine. Projekt je namenjen tako gostom kot domačinom in ustvarja skupna doživetja.
Max Hillmeier, direktor turizma v Bad Hindelang/DE, goste vidi kot »začasne domačine«. Alpsko gospodarstvo oblikuje identiteto in turizem občine, ki je 80 % pokrita s krajinsko ali naravno zaščito. Usmerjanje obiskovalcev s pomočjo digitalnih sistemov in »naravnih vodnikov«, trajnostni javni prevoz (npr. Emmi-Mobil) in gostinska kartica »Bad Hindelang Plus« zagotavljajo sobivanje domačinov in obiskovalcev.
Narava pred domačim pragom
Tudi Klemen Langus iz Bohinj Turizem/SL je s konceptom dnevne sobe poudaril pomen meja v turizmu. Biosferni rezervat velja za dnevno sobo prebivalcev – in povabiti je mogoče le toliko gostov, kolikor je prostora. Cilj je ravnovesje med turizmom, kmetijstvom in varstvom narave.
Uspešen primer spremembe je predstavil Robert Heuberger iz Naravnega parka Dobratsch/AT. Iz nekdanjega smučišča je z intenzivnim sodelovanjem prebivalcev nastal naravni park z nežnim turizmom. Območje, ki prepriča z dostopnostjo, doživetji v naravi in usmerjanjem obiskovalcev, vsako leto obišče skoraj 400.000 ljudi.
Werner Zanotti iz Brixen-Bressanone Tourismus/IT je poročal o izzivih v zvezi z domačo goro Plose: naraščajoče število gostov ob krajšem času bivanja obremenjuje infrastrukturo. Rešitve so omejitev števila obiskovalcev, novi koncepti mobilnosti in tesnejše sodelovanje s kmetijstvom. Na področju gastronomije je treba zmanjšati visoko porabo mesa in se bolj osredotočiti na lokalne proizvode. „Skrbimo za življenjski prostor in smo turistične organizacije,“ je Werner Zanotti povzel številne izzive in dodal, da “je trajnostna ponudba in oblikovanje življenjskega prostora postala ena najpomembnejših dejavnosti turističnih organizacij.
Ustvarjanje dobrih okvirnih pogojev
Druga osrednja tema je bilo pomanjkanje delovne sile v alpskem turizmu, ki ga pogosto še dodatno poslabšuje pomanjkanje stanovanj. Vera Ambühl iz Švicarske delovne skupine za gorska območja SAB je spregovorila o tem, kako občine in podjetja skupaj ustvarjajo rešitve za stanovanja: s preureditvijo obstoječih stavb, dodatnimi zahtevami pri novogradnji ali omejitvami za platforme, kot je Airbnb. Pomembna je strategija, prilagojena lokaciji, pri kateri imajo občine vlogo posrednika in moderatorja. Širok pregled tovrstnih ukrepov ponuja tudi novo izdani vodnik.
V sklepnem delu seminarja je Katharina Gasteiger iz Allianz in den Alpen predstavila še orodje Climate Resilience Tool iz projekta BeyondSnow. Ta pomaga občinam analizirati svoje prednosti in slabosti pri soočanju s podnebnimi spremembami, zlasti v regijah, ki so močno odvisne od snežnega turizma. Cilj je okrepiti odpornost, razviti nove gospodarske perspektive in dolgoročno zagotoviti kakovost življenja.
Spletni seminar je nazorno pokazal, kako raznoliki so izzivi in rešitve v alpskem prostoru. Za zagotavljanje kakovosti življenja in oblikovanje trajnostnega turizma v prihodnosti je sodelovanje občin, turističnih akterjev in lokalnega prebivalstva ključnega.
Opomba
Serija spletnih seminarjev za občine je osvetlila glavne teme večletnega delovnega programa Alpske konvencije in zainteresiranim omogočila, da so usvojili nova znanja, jih izmenjevali med seboj in izvedeli več o zanimivih primerih iz prakse. Poročila in predstavitve vsakega dogodka so na voljo na spletu: