Spodbujanje kakovosti življenja v skupnostih
Na tretjem webinarju v organizaciji omrežja alpskih občin Povezanost v Alpah in društva Alpsko mesto leta so bili predstavljeni številni primeri iz alpskega prostora, ki kažejo, kako je mogoče ustvariti kakovostno življenje za vse. Poudarek je bil na trajnostnih in v skupnost usmerjenih pristopih, v katere so aktivno vključeni prebivalci.
Živa Novljan iz Stalnega sekretariata Alpske konvencije je s predstavitvijo 10. poročila o stanju Alp (RSA10) poskrbela za pronicljiv uvod v temo kakovost življenja v Alpah. Poudarila je posameznikovo dojemanje kakovosti življenja in opredelila pet osrednjih vidikov: narava in okolje, infrastruktura in storitve, delovna in finančna varnost, socialni odnosi in upravljanje. Izpostavila je prednosti in slabosti življenja v Alpah ter problematizirala izzive, kot so podnebne spremembe, naravne nesreče, pretiran turizem in odvisnost od avtomobilov. Predstavljenih je bilo tudi sedem priporočil za boljšo kakovost življenja s poudarkom na lokalno usmerjenih politikah, in medsektorskem sodelovanju. [Povezava]
Tomaž Miklavčič, ki je predsedoval delovni skupini RSA10, je poudaril, da je poročilo znanstvena podlaga za izvajanje in da je treba ohraniti visoko kakovost življenja. Slovenija je rezultate poročila uporabila za spodbujanje regionalnega razvoja s sodelovanjem v živih laboratorijih in z deležniki ter za izvajanje znanstvenih ugotovitev v praksi. „V Sloveniji smo v srečnem položaju, saj se sedaj na novo uvaja regionalna raven, ti. pokrajine,“ je pojasnil.
Dobri primeri iz alpskega prostora
Francesca Debiasi iz občine Trento/IT je spregovorila o vlogi sodelovanja državljanov in pomenu oblikovanja javnih prostorov. Trento se pri tem opira na civilne pobude in sporazume o sodelovanju z občani, združenji in šolami. „Trento sestavlja 12 sosesk z lastnimi upravami, ki najbolje razumejo potrebe ljudi - to je ključna podlaga za uspešno sodelovanje in stalno izmenjavo,“ pravi Debiasi.
Jasmina Steiner iz mesta Lienz/AT je predstavila projekt City:Lab, ki državljanom ponuja možnost, da pomagajo oblikovati urbani in regionalni razvoj. Sodelujejo na primer pri prenovi sosesk ali uličnih odsekov, kar ustvarja visoko stopnjo identifikacije z novo oblikovanimi prostori. Lienz si prizadeva tudi za koncept „10-minutnega mesta“, v katerem naj bi bilo vse, kar je potrebno za vsakdanje življenje, dosegljivo v desetih minutah hoje. Jasmina Steiner: „Da bi mestnim drevesom zagotovili dolgo življenjsko dobo, se je začel izvajati tudi projekt Sponge City Trees. Skupaj z gradbeno industrijo in drugimi partnerji nismo ustvarili le posebnega regionalnega substrata, temveč smo si izmenjali tudi dragoceno znanje o mestnih drevesih.“ [Povezava]
Noémie Lechat iz ADRETS/FR je govorila o „ Third Places “ - mestih srečevanja med domom in službo. Na njih je mogoče izvajati številne dejavnosti, pri čemer sta v ospredju druženje in sodelovanje. V Franciji je 3.500 takšnih mest, od tega 34 % na podeželju. Na primer „Le Buffet de la Gare“ v kraju Veynes: stavba nekdanje železniške postaje, ki je bila preoblikovana v vsestranski prostor za srečevanje s prostorom za skupno delo, kavarno, delavnico za popravilo koles in kulturnimi dogodki. Za njihov razvoj je bistvena podpora lokalnih oblasti. [Povezava]
Helmut Koch iz podjetja Komobile je predstavil koncept „15-minutnega mesta“ kot rešitev za zmanjšanje odvisnosti od avtomobila in krepitev sosesk. Predstavil je različne občine, ki že uporabljajo „Masterplan Walking 2030“, in se skliceval na priročnik „Handbuch Gehen“, ki je podlaga za financiranje v Avstriji. [Povezava]
Inovativni skupnostni projekti
Jošt Derlink je predstavil „Knjižnico stvari“ v Ljubljani/SL, ki omogoča skupnostno izposojo vsakdanjih predmetov. Z visoko stopnjo uspešnosti popravil in finančno podporo občine koncept krepi odpornost skupnosti. Društvo poleg tega nudi podporo vsem, ki jih zanima ustanovitev lastne knjižnice stvari. [Povezava]
Judith Augsburger iz občine Ruggell je v intervjuju poudarila pomen vključevanja otrok, mladih in starejših občanov. V akcijskem načrtu, ki se posodablja vsaka štiri leta, so upoštevane njihove potrebe in zagotovljeno aktivno sodelovanje. [Povezava]
Na koncu je Gabriele Bayer iz občine Postbauer-Heng delila svoje izkušnje iz občine, ki deluje po načelu ekonomije za skupno blaginjo (ECG – Economy for the Common Good). Občina je v mrežo sorodnih občin vključena že pet let, matriko ECG pa uporablja kot orodje za ocenjevanje in načrtovanje. Tovrstni pristop krepi demokratično participacijo in trajnostno gospodarsko dejavnost. [Povezava]
Zaključek
Na spletnem seminarju so bili prikazani številni dobri primeri iz alpskega prostora, ki ponazarjajo, kako je mogoče ohraniti in izboljšati kakovost življenja v občinah. Posebna pozornost je bila namenjena vidikom kot so sodelovanje državljanov, trajnostni urbani razvoj in inovativne rešitve za življenje v skupnosti. Iz prispevkov je bilo jasno razvidno, da je tesno sodelovanje med različnimi deležniki in upravnimi ravnmi nujno za dolgoročno zagotavljanje visoke kakovosti življenja.
Predstavitve & Povezave
Handbook „Set up a Library of things”:
https://knjiznicareci.si/wp-content/uploads/2025/03/set-up-a-library-of-things.pdf
Third places, smart villages:
https://anct-site-prod.s3.fr-par.scw.cloud/ressources/2025-03/tiers-lieux-en-europe_gb.pdf (en)
https://observatoire.francetierslieux.fr/ressources/ (fr)
https://francetierslieux.fr (fr)
Economy for the common good