Samooskrba in sodelovanje je ključno za preživetje majhnih skupnosti – primer iz Slovenije
Slovenija je majhna dežela in ravno ta butičnost je izredno privlačna za turizem. Turizem v Sloveniji je v zadnjih letih doživel pravi razcvet in ravno alpske občine se srečujejo z velikim obiskom turistov. Predvsem turisti iz oddaljenih azijskih trgov so odkrili naravne lepote teh krajev in množično začeli obiskovati turistične občine v Julijskih Alpah.
Lahka dostopnost in ugodne cene so bile razlog, da so se predvsem v občinah Bled, Bohinj, Bovec in v Kranjski Gori že začeli srečevati s problemom prevelikega obiska, predvsem v višku poletne sezone. Povečan promet in premalo parkirnih površin ter posledično obremenjevanje in onesnaževanje okolja so bili glavni razlog za vse večje nezadovoljstvo lokalnega prebivalstva.
Vse »težave« pa so, v letošnji pomladi, izginile dobesedno čez noč in prebivalci malih alpskih občin so se morali soočiti s spoznanjem kako ranljivi so, kako pomemben je domači gost in kako pomembno je povezovanje znotraj lokalnih skupnosti in širše. Prebivalstvo se je soočilo z dejstvom, da je samooskrba izredno slaba, da je rastna sezona v Alpah izredno kratka in da so dobri pogoji večinoma le za živinorejo.
Mali projekti, ki so bili v preteklosti namenjeni predvsem temu, da so ljudje ponovno začeli razmišljati o stvareh in običajih, ki so že tonili v pozabo, so dobili popolnoma nov pomen. Avtohtone sorte jablan, ponovna vzpostavitev vrtov ob hišah, oranje njiv in zelnikov, čebelarjenje, biotska raznovrstnost in bogastvo narave, so teme, ki zdaj zanimajo vse več ljudi in ne le ozaveščenih posameznikov.
Preko projekta »Semenjalnice« ki poteka v vseh občinah Julijskih Alp so v letošnji pomladi ljudem razdelili stara avtohtona semena za zasaditev vrtov. V okviru projekta speciAlps pa so v občini Bohinj in Kranjska Gora nadaljevali z aktivnostmi in organizirali delavnico za lokalno prebivalstvo. Delavnica je potekala v digitalni obliki in je potekala v okviru Festivala cvetja.
Letošnje aktivnosti so tako ali tako potekale drugače, kot v preteklih letih. Srečanja so potekala preko digitalnih kanalov, osebna srečanja pa smo načrtovali po zaključku poletne sezone, torej v jesenskem času. Vse kaže, da se tudi v jesenskem času ne bomo uspeli srečati z župani občin članic Omrežja občin Povezanost v Alpah. Vsekakor pa poteka stalna komunikacija med koordinatorko omrežja in strokovnimi sodelavci, ki so na občinah zadolženi za aktivnosti v okviru Omrežja. Občine večinoma nadaljujejo z že začetimi projekti in dobile so le še dodatno potrditev, da so na pravi poti.
Trajnostni turizem, trajnostna in zelena mobilnost, biotska raznovrstnost, bogastvo voda in čebelarjenje so tiste teme, ki so v občinah zelo zastopane. Poleg teh tem pa občine aktivno nagovarjajo mlade in jih skušajo vključiti v delovanje lokalne skupnosti, saj so ravno mladi tisti, ki so se najhitreje in najlažje prilagodili nastali situaciji. Mladi namreč pravijo, da je previdnost na mestu, vendar si želijo, da bi se življenje čim prej vrnilo v nekdanje tire.