S pristnostjo in z navdušenjem do produktov zdravstvenega turizma

Za alpske destinacije pomeni veliko priložnost za prepoznanje zdravilnih virov in njihovo izkoriščanje kot osnove za produkte zdravstvenega turizma. V delavnici »Gozd za zdravje«, ki je potekala 20. 5. 2021 v okviru projekta Interreg Projekts HEALPS2 v spletu, smo se temeljito ukvarjali z medicinsko utemeljeno zdravilno močjo Alp s posebnim poudarkom na potencialu gorskih gozdov.

»Če bo gozd izginil, bo to povzročilo usodne posledice za zdravje človeka,« je predavanje začel dr. Arnulf Hartl (Institut für Ökomedizin PMU Salzburg). Človek se rad giblje v zeleni naravi, optični signal dreves ga motivira, da se giblje na prostem. Poleg tega gozd znižuje stresne dejavnike kot so hrup, vročino in fine prašne delce, kar človeku omogoča, da se spočije in črpa novo energijo. Če se število dreves zmanjšuje zaradi okoljskih vplivov ali škodljivcev, izginjajo tudi pozitivni učinki. Zaradi s tem povezanih pojavov naraščajo predvsem bolezni srca in ožilja ter psihična obolenja.

Hartl poziva zaposlene v turizmu, naj izkoristijo te ugotovitve. Neokrnjeno naravo v Alpah je treba poudarjati kot edinstveno prodajno točko (USP) turistične strategije in to dejstvo je treba gostom tudi sporočiti.

Po mednarodnih znanstvenih merilih kakovosti je medicinska evidenca za zdravilni učinek gozdov komajda raziskana, pravi dr. Arnulf Hartl. Trenutno še ni jasno, ali so dognanja prenosljiva na srednjeevropske gozdove. Vendar potekajo prizadevanja v Evropi, da bi zapolnili to vrzel na tem raziskovalnem področju.

Da je gozd pomemben za človeka, meni tudi dr. Gerlinde Manz-Christ iz Montafona (AT), ki je predavala o japonski terapiji gozdnih kopeli. Ta terapija s ciljnim bivanjem v gozdu krepi zdravje ali pospeši okrevanje.

Certificirana vodnica in overjena zdravstvena svetovalka Manz-Christ nudi gostom že dalj časa gozdno kopanje v Montafonu/AT.

Regijam, ki želijo ustvariti ponudbo za gozdno kopanje, priporoča, naj v prvem koraku razmišljajo o tem, kako lahko izkoristijo obstoječe vire. Tudi ona vidi (podobno kot Hartl) v edinstveni lastnosti osnovo za razvoj novih turističnih ponudb. Ob tem je predvsem zagovornica avtentičnosti, kajti čim naravnejša je ponudba za gosta, tem bolj se bo razlikovala od drugih, primerljivih produktov. Poleg tega je treba razmišljati o tem, kako se destinacije same pozicionirajo in katere ciljne skupine želijo nagovoriti. Odvisno od ciljne skupine se bo tudi ponudba za kopanje v gozdu razlikovala.

Značilno za predavanje Gerlinde Manz-Christ je, da je ves čas vzpostavljala povezavo med lastnim delom in turistično strategijo Montafona, ker živi vrednote te regije in jih gostom posreduje na samoumeven način. Tako tesna povezava med destinacijo in lokalnimi deležniki je bistvenega pomena, da turistična strategija ne deluje umetelno, temveč pristno. To bo uspelo z intenzivno vključitvijo lokalnih akterjev in akterk v razvoj strategij ter s sprotnim uresničevanjem strategij.

»Znanstveno utemeljen zdravstveni turizem je resničnost produkta.« – dr. Arnulf Hartl

Hartl se v študijah ukvarja z vprašanjem, kako pridobiti stalne goste. Za dobro počutje gosta je vseeno, ali hodi po neokrnjeni naravi ali v naravi s smučarsko infrastrukturo poleti. Počuti pa se bolje v neokrnjeni naravi in bo vedno dajal prednost takemu območju kot smučarskemu območju. To »je ekonomski argument za varstvo okolja«, kot temu reče Hartl. »Če je več neokrnjene narave, se stopnjuje veriga dodane vrednosti neke turistične destinacije, ker se bo gost vrnil in priporočal destinacijo drugim.«

Tudi Gerlinde Manz-Christ pojasnjuje, da je stalne goste mogoče pridobiti z navduševanjem in avtentično ponudbo. Če se gostje počutijo prisrčno sprejeti in cenjeni, se vzpostavi čustveni odnos, ki vzpodbuja vrnitev gostov. Montafon, pilotna regija v projektu HEALPS2,, produkte, kot so kopanje v gozdu, vodeni pohodi itd., ponuja tudi samo za enega gosta.

Več o temi kopanja v gozdu in o dr. Gerlindi Manz-Christ boste kmalu lahko prebrali v obsežnem pogovoru z njo.