Poročilo s spletnega seminarja projekta GOVQoL »Izboljšanje kakovosti življenja na lokalni ravni: vloga certifikatov«
Kakšni kraji so privlačni za življenje? Kako lahko alpske občine ohranijo dobro kakovost življenja za vse generacije? In kako je mogoče koncept kakovosti življenja vključiti v lokalno upravljanje kot kompas za dobro odločanje?
Na ta vprašanja se osredotoča projekt GOVQoL, ki poteka v okviru transnacionalnega sodelovanja Interreg Območje Alp. Projekt se s to tematiko ukvarja že eno leto in razvija uporabna orodja za občine na območju Alp.
Eno izmed takšnih orodij je priročnik dobrih praks, ki podrobneje pojasnjuje, kako lahko koncept kakovosti življenja deluje kot podlaga za odločanje na lokalni ravni in kako je mogoče ta koncept vključiti v lokalno upravljanje.
Pomembno je, da občine sledijo trem korakom:
- analiza izhodiščnega stanja,
- določitev ter izvedba ciljev in ukrepov,
- spremljanje, ali so ukrepi učinkoviti in pripomorejo k izboljšanju kakovosti življenja.
Uvajanje takšnega strateškega procesa je lahko za občine velik izziv, pri tem pa so lahko v pomoč certifikati. Za določeno področje pogosto že obstajajo kazalniki, ki jih lahko občina uporabi za ocenjevanje in spremljanje. Prednost certifikatov je tudi v tem, da vključujejo zunanjo strokovno podporo in mrežo občin, ki se ukvarjajo s podobno tematiko.
Na spletnem seminarju so govorci predstavili šest primerov certifikatov, ki lahko pripomorejo k izboljšanju kakovosti življenja.
Katharina Gasteiger, direktorica organizacije »Omrežje občin Povezanost v Alpah«, je predstavila priročnik, ki nastaja v okviru projekta GOVQoL. Priročnik bo izšel poleti in bo poleg v angleščini na voljo tudi v vseh alpskih jezikih. Udeleženci spletnega seminarja so lahko prek mentimetra neposredno podali povratne informacije o priročniku, in sicer so odgovarjali na vprašanja:
- Ali ste v svoji občini že izvedli strukturirano analizo kakovosti življenja?
- Katere elemente iz procesa upravljanja vaša občina najbolje izvaja?
- Ali vaša občina že uporablja podatke ali analize trendov?
- Kje vidite največjo vrzel v strateškem procesu vaše občine?
- Kaj mora po vašem vsebovati priročnik, da bo zares uporaben?
- Kaj bi vam najbolj pomagalo?
V kratkem intervjuju z Erblinom Berisho s Politehnične univerze v Torinu, ki sodeluje v projektu GOVQoL in je tudi avtor enega izmed poglavij v priročniku, so udeleženci izvedeli, kako učinkovito določiti cilje in prioritete. Pojasnil je pomen makro- in mikrotrendov ter njihovo vlogo v strateškem procesu. Na območju Alp so ključni trije makrotrendi: podnebne spremembe, demografske spremembe (staranje prebivalstva, odseljevanje, opuščanje zemljišč) in prestrukturiranje gospodarskega sistema kot odziv na geopolitične napetosti (npr. rast cen energije). Med mikrotrendi, povezanimi s podnebnimi spremembami, so pomanjkanje vode in poplave. Pogosto se omenjajo tudi drugi mikrotrendi, kot so vpliv staranja prebivalstva na zagotavljanje javnih storitev, zastarelost infrastrukture in dostopnost stanovanj.
Daniel Schuster, župan občine Mäder v regiji Kumma v Vorarlbergu, je predstavil koncept gospodarstvo za skupno dobro, ki velja za alternativni model bolj uveljavljenim gospodarskim sistemom. Cilja tega pristopa nista denar in gospodarska rast, ampak sobivanje, dobra kakovost življenja in dobre življenjske razmere za vse. Sprva je bil ta certifikat namenjen le podjetjem, danes pa ga lahko pridobijo tudi občine. Daniel Schuster je opisal potek certifikacijskega procesa v svoji občini in pojasnil, kako njegova občina uresničuje načela gospodarstva za skupno dobro.
Sophie Keßler iz okrajnega urada Reutlingen v Baden-Württembergu je predstavila certifikat »Zdrava vas – zdravo mesto« in postopek certificiranja. Postopek se začne z identifikacijo lokalnih virov in posebnosti ter vprašanjem: Kje je zdravje v naši skupnosti že prisotno? Koncept ne ponuja vnaprej pripravljenih rešitev, temveč poudarja individualni razvoj na lokalni ravni.
Od zdravja k mladim: v kratkem intervjuju s Katharino Gasteiger je Judith Augsburger iz občine Ruggell v Lihtenštajnu pojasnila, kako občina uporablja certifikat »Otrokom prijazna UNICEF-ova občina« za izboljšanje dela z družinami in ponudbe za otroke, mladino in starejše. Med večjimi dosežki je na primer zasebno organizirana igralna skupina za otroke, stare od tri do štiri leta, ki jo občina subvencionira že dve leti je zdaj za starše brezplačna. To staršem omogoča, da se vrnejo na delo še preden njihovi otroci začnejo obiskovati vrtec. Otroci in mladi v občini Ruggell se zavedajo, da živijo v otrokom prijazni skupnosti, sodelovanje in vključevanje v dejavnosti je zelo živahno, v občino pa se priseljujejo tudi iz drugih krajev. Občina lahko certifikat ponovno pridobi vsake štiri leta. Jasen postopek certificiranja pomaga občini pri izboljšanju svojega delovanja, redno spremljanje pa zagotavlja še večjo angažiranost.
Chiara Lucchini iz organizacije Torino Urban Lab je predstavila participativno pobudo »Glasovi iz soseske«. Namen pobude je spodbujati stalni dialog med mestno upravo in prebivalci, kar zagotavlja večjo vidnost potreb in idej prebivalcev.
Miha Pustavrh iz Občine Črna na Koroškem (Slovenija) se je osredotočil na socialno kohezijo in pomen prostovoljstva na podeželskih območjih. Občina Črna na Koroškem je od leta 2014 certificirana kot prostovoljstvu prijazna občina. V okviru tega v občini potekajo delavnice, prireditve in številni drugi dogodki.
Na koncu je župan občine Marie (regija Alpes-Maritimes) Gérard Steppel pojasnil, kako certifikat »Cvetlična mesta in vasi«, ki obstaja že več kot 65 let, vpliva na podobo in kakovost življenja v občini. Občine, ki želijo pridobiti ta certifikat, prejmejo aktivno podporo pri svojem razvoju: od urejanja javnih prostorov, varovanja virov, upravljanja z vodo in okoljem do vključevanja prebivalcev in turističnega razvoja.
Več informacij o projektu GOVQoL najdete na naši spletni strani, kmalu pa bo na spletni strani in družbenih omrežjih objavljena tudi novica o priročniku.