Podnebne spremembe na poseljenih območjih
Alpska regija bo v prihodnosti vedno pogosteje izpostavljena ekstremnim vremenskim razmeram, kot so dolgotrajna močna deževja, poplave, zemeljski plazovi in hudourniki, pa tudi vročina in sušna obdobja. Kako se lahko alpske občine spopadejo s posledicami teh kompleksnih in globalnih podnebnih pojavov?
Druga spletna delavnica z naslovom “Podnebne spremembe na poseljenih območjih«, ki je bila v okviru projekta Klima.Fit izvedena19. novembra 2021, je bila posvečena prilagajanju podnebnim spremembam na lokalni ravni.
Referenti štirih impulznih referatov so najprej obravnavali izzive podnebnih sprememb ter nato predstavili konkretne rešitve in pristope za njihovo doseganje.
Lokalni strokovnjaki – povezani v interdisciplinarnem in medregionalnem omrežju
Ker podnebne spremembe vplivajo na skoraj vsa področja življenja, se je medsektorsko sodelovanje na delavnici izkazalo kot ključni dejavnik uspeha. Vendar pa je tudi medobčinska izmenjava ključnega pomena v procesu učenja drug od drugega in za prilagoditvene ukrepe.
Uvod v temo je s svojim impulznim referatom ponudil Paul Stampfl, generalni direktor Telesis GmbH in lokalni politik. Po pregledu najpomembnejših podnebnih sprememb v alpskem prostoru se je njegovo predavanje osredotočilo na pomembne dejavnike za prilagajanje podnebnim spremembam na območju naselij. Na področju gradbenih ukrepov se razprava občin ne osredotoča zgolj na optimizacijo posameznih stavb, temveč na celovito preučitev rabe prostora in njegovega oblikovanja. Zmanjšanje pozidanosti tal, prilagojena gradbena struktura in infrastruktura ter ohranjanje sonaravnih površin so ključni dejavniki za prilagajanje podnebnim spremembam na območju naselij. Poleg tega povezava z okoliškimi zelenimi površinami izboljšuje tudi izmenjavo zraka in jo je treba upoštevati pri emisijah in odpadni toploti.
Varstvo podnebja in prilagajanje podnebnim spremembam – protislovja v rabi zemljišč?
Vendar pa optimalna zasnova površin na območju naselij postane dodatno zapletena, če si mesta zaradi varovanja podnebja prizadevajo za notranje zgostitve, s ciljem zagotavljanja krajših razdalj v smislu mobilnosti z nizko vsebnostjo CO2. Da bi ustregli obema kriterijema, je treba paziti na kakovostno zasnovo vseh površin – tako stavb kot odprtih prostorov. Prednosti pri tem prinaša ozelenitev stavb in javne zelene površine z visoko biotsko raznovrstnostjo.
Poleg strategij prilagajanja podnebnim spremembam na področju gradnje imajo občine kar nekaj manevrskega prostora za zmanjšanje negativnih učinkov podnebnih sprememb na prebivalstvo tudi v zdravstvenem sektorju. Hanna Mertes, ki se ukvarja z raziskavami na LMU Klinikum München, je v svojem impulzivnem referatu predstavila najpogostejša tveganja za zdravje, ki jih povzročajo podnebne spremembe, in spregovorila o tem, kako se jim je mogoče zoperstaviti na ravni občine.
Osnovni predpogoj je identifikacija rizičnih skupin in multiplikatorjev, ki bi jih naknadno obveščali o zdravstvenih tveganjih in učinkovitih zdravstvenih ukrepih. Poleg preventivnih ukrepov je pomembno tudi zagotavljanje informacij o možnostih ukrepanja v nujnih primerih. V zvezi z zdravjem ljudi postane jasno, v kakšni meri so fizični učinki podnebnih sprememb odvisni od socialnih okvirjev. Spregledati ne smemo niti psiholoških posledic za prizadete.
Na primeru načrta ukrepov za upravljanje vročine v nemškem mestu Worms smo lahko sledili konkretni uveljavitvi strategije prilagajanja v praksi. Kot ranljivi skupini so bili opredeljeni starejši in otroci. Vključene so bile ustanove institucionalnega varstva z namenom vzpostavitve ustreznih preventivnih ukrepov za starejše. V skladu s tem so se v okviru peojekt poleg zdravstvenih nadzornikov izobraževali tudi pedagogi kot multiplikatorji, ki spodbujajo izvajanje ukrepov v vzgojno-izobraževalnih ustanovah.
Načelo spužvastega mesta: drevesa v urbanem območju
»V urbanem okolju potrebujemo drevesa« je sporočilo govornika Johannesa Selingerja, zaposlenega pri Klimabündnis Österreich na področju upravljanja vzorčne regije Mistelbach - Wolkersdorf za prilagajanje podnebnim spremembam (Spodnja Avstrija).
Skladiščenje CO2, zaščita pred vetrom, skladiščenje finega prahu, hlajenje in prispevek k biotski raznovrstnosti – da bi drevesa na območjih naselij lahko izpolnjevala te dragocene funkcije, je treba ustvariti ustrezne predpogoje za razvoj zdravih dreves z velikimi krošnjami.
Copyright: Karl Grimm
Nič ne more nadomestiti koreninskega prostora!
Težave v urbanem območju vključujejo med drugim problematike pozidave tal zaradi cestnega prometa, iznosa soli za posipanje in pasjega urina, pa tudi pomanjkanja koreninskega prostora. Naj povemo še enkrat, stara drevesa so nenadomestljiva! Izredno dolge vegetacijske dobe je treba upoštevati še preden se brez preučitve alternativ odločimo za posek starega staleža, Za preoblikovanje odprtih prostorov v območju naselij načelo spužvastega mesta predstavlja možnost, ki drevesom omogoča dobro rast in hkrati izboljša upravljanje padavin. To dosežemo tako, da vodo, ki odteka s pozidanih površin, ne dovajamo v kanalizacijo, ampak v koreninski prostor drevesa. Za zagotovitev zadostne kakovosti vode se upošteva le voda razreda F1 (odvodnjavanje pločnikov, kolesarskih stez in streh stavb). Tako voda služi rasti dreves, hkrati pa z izhlapevanjem ohlaja temperaturo okolice. Če načelo spužvastega mesta združimo še z ozelenitvijo streh in fasad, lahko ustvarimo kaskadno rabo deževnice.
Upravljanje znanja na lokalni ravni – pomemben impulz za obvladovanje tveganj na ravni občine
Kako pomembno je profesionalno obvladovanje tveganj na ravni občin se je izkazalo ob lanskih poplavnih dogodkih. Stefan Ortner, generalni direktor Lo.La Peak Solutions, je v svojem predavanju jasno izpostavil pomen upravljanja znanja na področju upravljanja s tveganji in spopadanja z naravnimi nevarnostmi. V okviru pristopa obvladovanja več dejavnikov tveganja je cilj upoštevati vse pomembne dejavnike tveganja in ustrezne nastavke rešitev. Tukaj je ključnega pomena predvsem sodelovanje lokalnih strokovnjakov, ki imajo dober vpogled v stanje v občini. Poleg njihovega bogatega znanja k uspehu pomembno prispevata tudi povezanost z regijo in lojalnost do nje.
Odločilni dejavnik pri vključevanju lokalnih strokovnjakov je njihovo spoštovanje in vključenost v razvojne procese na ravni občine. V smislu upravljanja znanja bi morale občine spodbujati izmenjavo v nadregionalnem kontekstu in prenos znanja multiplikatorjem.
»Lokalni strokovnjaki so kot surovi diamanti, ki jih je mogoče prek izmenjave s strokovnjaki iz raziskovalnih institucij zbrusiti, da zasijejo; pravi Stefan Ortner
Z vidika kontinuiranega vodenja ne smemo zanemariti dokumentacije in refleksije ukrepov. Nenehno nadgrajevanje znanja omogoča, da se na podlagi izkušenj ustvari trdna podlaga za sprejemanje odločitev v prihodnosti.
Omrežje alpskih občin Povezanost v Alpah v okviru projekta Klima.Fit razvija orodje za načrtovanje, s katerim občine lahko ocenijo svoje trenutno stanje. Omrežje občin nudi podporo pri načrtovanju, izvajanju in ponovni oceni ponudbe občin in njihovem izboljšanju. Za kakršna koli vprašanja, se obrnite na vodjo projekta, Gabriele Greußing: oesterreich@alpenallianz.org.