Oživljene zgodbe so obrodile prve sadove.

Kaj smo dosegli s projektom? 

Visokodebelno sadno drevo daje življenjski prostor 1000 žuželkam, 40 vrstam ptic in 30 vrstam netopirjev in s tem pomembno prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti. Projekt je namenjen oživitvi in spodbujanju gojenja starih sadnih sort ter ohranitvi ekološko dragocenih travniških sadovnjakov. Na zemljišču v velikosti 1,5 hektara je bil urejen nasad starih sadnih sort, ki bo pomemben za kmetijstvo, poleg tega pa se bo uporabljal tudi kot muzej starih sadnih sprt na prostem. V sadovnjaku je posajenih 130 različnih sadik starih sadnih sort, nekaj hrušk in češenj in predvsem jablan. Avtohtone stare sadne sorte so predstavljene tudi v spletnem katalogu, ki bo v prihodnjih letih dopolnjen z dodatnimi sortami. 

Pomemben del projekta je zasnova tematske poti Sadjarska pot Tunjice, ki bo krožno vodena po Tunjiškem gričevju in katere namen je predstaviti bogato zgodovino sadjarstva in predvsem ljudi, ki so zaznamovali sadjarstvo in dediščino travniških sadovnjakov.   

Kaj potrebujemo za končni uspeh projekta?

Pogoj za uspešno izvedbo projekta je aktivno sodelovanje občanov, zlasti lokalnih sadjarjev in sadjarskih društev, pozitiven vpliv pa imata tudi prostovoljno sodelovanje številnih ljudi in podpora župana.

Pomembno je, da se zagotovi dolgoročna nega sadnega vrta, saj je znano, da visokodebelna sadna drevesa rodijo več desetletij, potrebni pa so tudi viri za gojenje drugih starih vrst in pripravo spletnega katalog starih sadnih sort.

Z uporabo sodobne tehnologije in starih sort, ki so odporne proti boleznim, bo sadovnjak postal zanimiv tudi z ekonomskega vidika. Glavni proizvodi sadjarstva lahko koristijo trženju lokalnih avtohtonih kmetijskih proizvodov, istočasno pa zanimivi sadni vrtovi in travniški sadovnjaki sooblikujejo estetsko podobo pokrajine in privlačijo obiskovalce.

Na katere težave, ki se lahko pojavijo pri izvajanju projekta, je treba biti pozoren?

Obstaja nevarnost, da bo zaradi prenizke donosnosti travniških sadovnjakov in sadnih vrtov izginil tradicionalni način gojenja teh dreves, ki se je ohranil skozi stoletja. Alpski prostor ima bogato kulturno, kmetijsko in kulinarično dediščino, tudi na področju sadjarstva. Tradicionalno sadjarsko znanje je zato treba ohraniti, ga umestiti v današnje razmere in vključiti tudi na druga področja, kot je denimo turizem. Tako se bo ohranila tudi biotska raznovrstnost teh ekološko dragocenih biotopov.

Barbara Strajnar
Kamnik/SL
00386 01 83 18 201
barbara.strajnar@kamnik.si