Občutljivost alpskega življenjskega prostora
Upravljanje z nesrečami v Južna Koroška - Karavanke
V zadnjem letu je Koroško prizadelo več okoljskih nesreč. Hudi viharji so povzročili obsežno škodo na gozdovih. Razlivanje reke Mure in izpadi električne energije so odrezali od zunanjega sveta celo dolino. Močne padavine so povzročale poplave, reševalci pa so bili ogroženi zaradi kasnejših zemeljskih plazov, zdrsov terena in padajočega kamenja.
To je jasen dokaz, kako občutljivo se alpski prostor odziva na podnebne spremembe in kako močno lahko vremenske neprilike ogrozijo kakovost življenja in prihodke kmetijskih in gozdarskih podjetij.
Občine v regiji Južna Koroška - Karavanke so se že leta 2017 uspešno potegovale za status vzorčne regije za prilagajanje podnebnim spremembam. Cilj pri tem je na eni strani povečati ozaveščenost o tem, da podnebne spremembe dejansko obstajajo, na drugi strani pa nakazati možnosti, kako se najbolje odzivati na ta neustavljiv proces. Od možnosti zasaditve podnebno odpornejših drevesnih vrst za boljšo stabilnost gozdov in za zaščito pred pregrevanjem življenjskih prostorov pa vse do za ukrepov za učinkovito upraljanje s (pitno) vodo znotraj regije.
Ena od glavnih tem na južnem Koroškem je upravljanje z nesrečami. Predpostavka, da neka lokalna skupnost (dolina) morda ni niti dostopna, niti nima električne energije ali drugih možnosti komuniciranja, je bila sprva še predmet posmeha. Toda le nekaj tednov po uspešni predložitvi vloge za pridobitev statusa modelne regije za prilagajanje podnebnim spremembam se je zgodil "črni scenarij " v občini Bad Eisenkappel, članici omrežja Povezanost v Alpah. Decembra 2017 je vihar Yves v okrožju Velikovec sprožil civilni alarm, Železna kapla pa je bila popolnoma odrezana od zunanjega sveta. Ena izmed najpomembnejših izkušenj, ki smo jo pridobili na podlagi tega dogodka je spoznanje o tem, da tako imenovani "črni scenarij" dejansko obstaja.
Kako naj deluje občinski krizni štab, kaj so njegove glavne naloge, kako naj ohranja povezavo z zunanjim svetom in organizacijami civilne zaščite, kako morajo potekati procesi odločanja in usklajevanja nalog, ki so mu zaupane, katere pristojnosti in naloge ima itd. ... vsa ta vprašanja mora občina interno uskladiti in odgovore nanje opredeliti v sodelovanju z okrožnim upravnim organom.
V primeru izpada električne energije dobava daljinskega ogrevanja posameznim razdelilnim mesto ne deluje, zato je treba razmisliti tudi o tem, kako lahko občina svojim državljanom zagotovi nujno napajanje z električno energijo ali nujno zatočišče. Izkazalo se je, da zagotavljanje zasilnih generatorjev ni bilo tako problematično, kot priključitev na mikro omrežje (zdravilišča). Zanjo je bil v danem primeru potreben strokovno usposobljen električar. Takšne točke za priključitev na omrežje bi bilo potrebno v prihodnje vzpostaviti kot preventivni ukrep.
Vihar Yves, meseca decembra 2017 in huda neurja, oktobra 2018, so številnim lastnikom gozdov na Koroškem prizadejali veliko škodo. Dohodki nekaterih gozdarskih kmetov bodo ogroženi še več generacij. Alpski prostor je ogrožen - podnebne spremembe lahko pospešijo odseljevanje iz dolin in podeželja. Zato mora biti naša naloga, da na najboljši možni način izobražujemo ljudi, kako se najbolje odzvati v primeru tovrstnih nevarnosti!