Na Južnem Koroškem so uspešno podaljšali projekt vzorčne regije na področju energije in varstva podnebja (KEM) in za prilagoditev podnebnim spremembam (KLAR!)

Po tem, ko je Južna Koroška v 5 občinah uspešno realizirala projekt vzorčne regije na področju energije in varstva podnebja (KEM), se je v letu 2014 regija odločila z nadaljnjimi 13 občinami razširiti ta model uspeha na celotno območje povezane regije Južne Koroške - Karavank.

Dosedanjim tematskim delovnim svežnjem regije (upravljanje vzorčne regije, energetska učinkovitost, obnovljivi viri energije, izobraževanje in promocija ter biogeni ponori CO₂) se je pridružilo še področje mobilnosti.

Po vzoru projekta KEM na Južnem Koroškem, se delovni svežnji tesno navezujejo na dosedanjo fazo realiziranja oz. jo smiselno širijo in nadgrajujejo. Strateško usmerjenost regije dopolnjuje energetska direktiva, ki jo upoštevajo vse občine članice in katera jih obvezuje k učinkovitemu gospodarjenju z viri na določenih področjih. To bo omogočilo nadaljnjo uspešno pot, ki jo je doslej prehodila povezana regija. 

Prilagojeni delovni svežnji, npr. izgradnja omrežja e-polnilnih postaj, povečanje točk vrednotenja pri cestni razsvetljavi ob prehodu na LED-razsvetljavo, namestitev sončnih celic na strehah javnih ustanov ali postavitev kompostarne rastlinskih odpadkov, bodo dopolnjeni z ukrepi ozaveščanja, med drugim tudi razpis za likovni natečaj za osnovne šole, praznovanje evropskega tedna mobilnosti ali poudarjanje pomena svetovanj in strokovnih predavanj občinam na temo energije  ̶  vse to za krepitev dolgoročne vizije: energetsko samozadostna Južna Koroška!

Skladno s cilji omrežja občin „Povezanosti v Alpah“ pa je Južna Koroška naredila še en korak naprej, saj njene občine intenzivno spodbujajo vzorčno regijo za prilagoditev podnebnim spremembam (KLAR! – sl. jasno). Trenutno potekajo priprave za predložitev okvirne zasnove. S to iniciativo avstrijskega podnebnega sklada (Österreichischen Klimafonds) si po eni strani prizadevajo za krepitev ozaveščanja o podnebnih spremembah in njihovih posledicah za naš življenjski prostor, po drugi strani pa želijo oblikovati nove pristope za prilagoditvene ukrepe na regionalni ravni. Tako se na primer na Južnem Koroškem ponovno obuja vinogradništvo in s tem posredno izpostavlja eden izmed pozitivnih vidikov podnebnih sprememb.

Vendar je treba v regiji zaradi številnih kraških izvirov preučiti, kakšne so lahko potencialne posledice na oskrbo s pitno vodo. Poleg tega pa preti še druga, čedalje večja nevarnost: Slednja izhaja iz tujerodnih vrst, ki ob izrednih vremenskih pojavih ne premorejo dovolj naravne vzdržljivosti in posledično ogrožajo zdrave gozdove.