Majhni koraki za velike uspehe
Občine potrebujejo vizije in strategije
Pri premagovanju izzivov, s katerimi se dandanes srečujejo občine, strategije za njihovo premagovanje predstavljajo dodano vrednost. Ne glede na to, ali gre za turizem, mobilnost, sodelovanje ali za obravnavanje kulturne raznolikosti: občine potrebujejo strategije in vizije.
Zakaj občine potrebujejo strategije? Kako do strategij?
Strategije so namenjene umeščanju. Za razvoj strategij je potreben pogled, usmerjen v večletno prihodnost. Strateško razmišljanje in postopanje temelji na osredotočanju, združevanju moči in na občutku za prepoznavanje dobrih priložnosti.
Leo Baumfeld in Karl Reiner, predstavnika regijske svetovalne agencije ÖAR, lahko kot izkušena strokovnjaka postrežeta s številnimi primeri dobri prakse na najrazličnejših področjih. Ob nuni podpori sta denimo vzniknila nacionalni program za razvoj trajnostnega turizma, imenovan Zelena shema slovenskega turizma („Slovenia Green“) in celovita strategija za regijsko mobilnost („mobilito“, Regijsko združenje Pongau) v salzburškem Pongauu/AT.
S Christine Klenovec, direktorico biosfernega parka v avstrijski dolini Großes Walsertal, se strinjata, da je za uspeh potrebna tudi participacija. Za dobre strategije in turizem, sprejemljiv tako z družbenega kot socialnega vidika, je potrebna participativna naravnanost – pripravljenost za vključevanje vseh vpletenih akterjev. V primeru biosfernega parka Großes Walsertal to pomeni intenzivno vključevanje lokalnega prebivalstva in spodbujanje slednjega k prispevanju idej. Turistična ponudba vsakokratne občine mora biti zanimiva tako za goste kot za domačine.
Uspešen primer biosfernega parka Großes Walsertal razkriva tudi, da so participativni programi smotrni predvsem, kar zadeva manjše regije. Zakaj bi denimo nekaj poskušali uresničiti na lastno pest, ko pa je uspeh lažje dosegljiv s skupnimi močmi in napori ter z združenimi strukturami več deležnikov.
Upravi biosfernega parka Großes Walsertal je uspelo vzpostaviti in udejanjiti koncept za trajnostni razvoj regije. „Najbolj pomembno je, da gre v tem primeru za pristen in verodostojen koncept. Le tako je namreč mogoče, da neka strategija tudi dejansko obrodi sadove,“ poudarja direktorica parka Christine Klenovec.
Na „majhne korake z velikim učinkom“ denimo stavi tudi avstrijska občina Nenzing, ki je v okviru delavnice „PlurAlps – Raznolike alpske občine“, udeležencem in udeleženkam razkrila ključne dejavnike uspeha, na katerih temeljijo njene strategije.
V okviru seminarja z naslovom "Prilagajanje podnebnim spremembam v Alpah", ki je potekal v času letne strokovne konference, sta potekali predstavitev in razprava o dokumentu, ki je bil pripravljen v sodelovanju z italijanskim okoljskim ministrstvom, torej italijansko delegacijo pri Alpski konvenciji. V tem dokumentu se alpske občine zavezujejo k uresničevanju strategij in ukrepov za lokalno prilagajanje podnebnim spremembam.
Veliki jubilej
Ob intenzivnih razpravah in izmenjavi mnenj ter primerov dobrih praks, je bil del tokratne strokovne konference namenjen tudi obhajanju častitljive, 20. obletnice omrežja »Povezanost v Alpah«, ki je bila ustanovljeno 27. 9. 1997 v slovenskem Bovcu. Po poti spominov je udeležence in udeleženke strokovne konference v Budoii popeljala tematska razstava s fotografijami iz „družinskega albuma“. Na slovesnem večeru so udeleženci in udeleženke nato imeli priložnost, z ustanovnimi člani in članicami povzeti že dosežene cilje in v neformalnem okolju zasejati tudi zametke prvih temeljev za nove strategije prihodnosti.
Naslednja letna strokovna konferenca omrežja občin "Povezanost v Alpah" bo potekala v Bledu/SL.