Gozd v (podnebnih) spremembah
Podnebne spremembe v alpskem območju pomembno vplivajo na naše gozdove. To ima usodne posledice za družbo, ker gozd poleg svoje večnamenskosti človeku nudi tudi zaščito - zlasti v alpskem prostoru.
10. junija 2021 je v okviru projekta Klima.Fit potekala delavnica »Gozd za podnebje«, kot drugi del našega sklopa delavnic na temo gozd.
Povišanje temperature je gonilo vremenskih in podnebnih sprememb. Od šestdesetih let se je temperatura v svetovnem povprečju povečala za 0,8 stopinje. V alpskem območju je bilo povečanje v tem obdobju celo dvakratno, torej 1,6 stopinje. Na nadmorski višini nad 2000 metrov - v Alpah – dvig temperature znaša + 2,0 stopinje! Globalno segrevanje je zelo opazno pri umiku ledenikov, ki se nahajajo na višini več kot 2000 m, pojasnjuje Paul Stampfl.
Ta sprememba pa močno vpliva na gozdni ekosistem, pojasni Paul Stampfl o ti. verigi učinkov: če se temperature dvignejo, drevesa potrebujejo več vode. Ob hkratnem zmanjšanju razpoložljivosti vode pa to povzroči stres zaradi suše in zmanjšano odpornost. Posledično je na drevesih več patogenih organizmov in zajedavcev.
Tudi vegetacijska območja in drevesne meje se premikajo v višje nadmorske višine - spreminjata se flora in favna. Posledično se povečujejo pogostost in intenzivnost škodnih dogodkov, kot so nevihte (vetrolom), suše in napad zalubnika!
Če je gozd obremenjen, ne more več izpolnjevati svoje zaščitne funkcije za ljudi, pojasnjuje geografinja Inga Beck. Gozd ne znižuje samo količin CO2 ki jih izloča industrija, ampak ljudem zagotavlja kisik . Ščiti tudi naš neposredni življenjski prostor, zlasti v alpskih vasicah, obdanih z gozdovi.
To pomeni, da nas gozd ščiti pred naravnimi nevarnostmi, kot so snežni plazovi, plazovi in skalni podori. Gozd nam ponuja največ zaščite pred poplavami , ki jih je zaradi podnebnih sprememb več in so bolj intenzivne. Gozd preprečuje, da bi močan dež prehajal neposredno v podtalnico. Neokrnjeno gozdno dno, krošnje in debla delujejo kot spužva, ki vpija vlago in tako zmanjšajo tveganje za poplave oz. jih oslabijo. Popolno zaščito nudi le nedotaknjen gozd!
Zato je treba obnoviti zaščitno funkcijo gozda. Martin Kainz, nekdanji direktor Urada za gozdove in vodja oddelka v Uradu za prehrano, gozdove, kmetijstvo Weilheim-Schongau pojasnjuje, kaj je treba storiti:
»Zelo pomembno je obnoviti gozd - ustvariti stabilne mešane sestoje z lokalno prilagojenimi drevesnimi vrstami«.
Enovrstni gozdovi, ki niso značilni za določeno lokalno območje, ne morejo v celoti izpolniti svoje zaščitne funkcije. Tako se na primer na območju Garmisch-Partenkirchna, kjer je sedež Urada za gozdove, poskuša v čiste smrekove sestoje vključiti tudi druge iglavce. Jelke se namreč v nižjih legah veliko bolje spopadajo z ekstremnimi dogodki, kot so nevihte, močan dež in suša. Poleg tega nudijo zelo dobro zaščito pred snežnimi plazovi in podori, saj imajo njihove iglice večjo odpornost kot listi in jih drevesa pozimi ne odvržejo.
Prilagajanje podnebnim spremembam se zato osredotoča na gozdna tla: če so le-ta nedotaknjena in vsebujejo kakovosten humus, lahko tam posadimo mlada drevesa in zagotovimo ohranitev drevesne populacije.
Prepričevanje je treba opraviti predvsem med zasebnimi lastniki gozdov in prebivalstvom. Premalo je znanega o povezavah med podnebnimi spremembami in z njimi povezanimi nevarnostmi za ljudi in gozd sam. Različne interesne skupine imajo vsaka svoj fokus, na gozd gledajo le z ene perspektive. Vendar je treba na gozd gledati celostno in si prizadevati vse interese spraviti pod eno streho. V tem je glavna težava! Tu bi bilo potrebne več osebne podpore lokalnim skupnostim.
Tudi župan Stephan Märkl iz Grainaua potrjuje, da se je število ekstremnih vremenskih dogodkov v majhni občini pod vrhom Zugspitze v zadnjih letih močno povečalo. Tako na primer junija 2020, ko je sotesko Höllentalklamm poplavil močan dež. Za zaščito gostov in domačinov je bila potrebna velika helikopterska reševalna akcija. Grainau je pilotna skupnost v projektu Klima.Fit ki bo preizkusila orodje za načrtovanje.
Hugo Wirthensohn iz gozdarskega foruma Holzforum Allgäu pojasnjuje, da so spremembe gozda tudi posledica spremembe surovin in vrednostne verige. Cene lesa so trenutno zelo visoke. Eden od razlogov za to je velika škoda v gozdu, ki jo povzročajo podnebne spremembe. Odstranjevanje teh posledic povzroča visoke stroške, ki jih je treba kriti, sicer bremenijo lastnike gozdov. Drugi razlog za visoko ceno lesa je povečan izvoz lesa v tujino.
S projektom Veriga gozd-les Allgäu (Wald-Holz-Kette Allgäu) želi Holzforum znova spodbuditi tradicionalni sistem ustvarjanja vrednosti v Allgäuju in ga narediti regionalnega: s skupno izmenjavo in uporabo podatkov v opkviru skupnega digitalnega podatkovnega sistema. V ta namen je treba z vključitvijo lokalnih akterjev ustvariti informacijsko platformo o pretoku in gibanju blaga. Cilj je okrepiti vrednostno verigo v regiji Allgäu, okrepiti njeno vlogo v regionalnem sodelovanju in prevzeti skupno odgovornost za regionalni trg lesa prek foruma Holzforum Allgäu.
Prizadevati si moramo in spodbujati aktivnosti za ozaveščanje javnosti o pomenu gozda in njegovih številnih zaščitnih funkcij za ljudi! Socialna komponenta je še posebej pomembna za občine. Konkretne ukrepe je mogoče izvajati s sodelovanjem, saj se ideje ustvarjajo in problemi rešujejo skupaj, z izmenjavo izkušenj, prek meja posameznih občin.
Omrežje alpskih občin Povezanost v Alpah v okviru projekta Klima.Fit razvija orodje za načrtovanje, s katerim občine lahko ocenijo svoje trenutno stanje. Mreža skupnosti nudi podporo pri načrtovanju, izvajanju in ponovni oceni ponudbe občin in njihovem izboljšanju. Za kakršna koli vprašanja, se obrnite na vodjo projekta, Gabriele Greußing: oesterreich@alpenallianz.org .