Gerlinde Manz-Christ o gozdnem kopanju kot zdravilu

Pri tem ne gre za dobesedno kopanje v gozdu, temveč za to, da uživamo v bivanju v gozdu in da naravo zaznavamo z vsemi čuti. Gospa dr. Gerlinde Manz-Christ v pogovoru s Stefanie Bauer pojasnjuje, zakaj pri kopanju v gozdu ni konkretnega cilja, kako dihanje prispeva k temu, da zaznavamo gozd, in kako nam je lahko pesem v pomoč pri tem, da naravo vključujemo v vsakdan.

Draga Gerlinde, zakaj ponujate kopanje v gozdu?

Odraščala sem v Linzu ob Donavi in pri starih starših v Montafonu, kjer sem se že zgodaj naučila ceniti kmečko življenje v sozvočju z naravo in ga tudi vzljubila. Tesen odnos z naravo mi je bil vedno v oporo pri premagovanju vseh izzivov vsakdana, tudi če so se zdeli nepremagljivi. To bi želela posredovati tudi svojim gostom. Če je lahko v pomoč ljudem, ki so v stiski, da se odprejo, spremenijo mišljenje in se osvobodijo utrujajoče rutine stresnega vsakdana, sem dosegla svoj cilj. Ob tem mi je posebej pri srcu celosten pogled na človeka, kajti človek je celota duha, duše in telesa. Vsakemu procesu na duševnem področju ustreza telesni pojav. Tukaj je vegetativni živčni sistem pomemben posrednik med zunanjim in notranjim svetom. To je pomembno tudi pri kopanju v gozdu. Vsi prijetni dražljaji gozda, ki jih zaznavamo s petimi čuti, delujejo pozitivno in pomirjajoče na vegetativni sistem in posledično na organske funkcije. Znanstvene študije so pokazale, da je kopanje v gozdu zelo koristno, še posebej za srce in ožilje ter imunski sistem, in da stabilizira kognicijo in razpoloženje, ki ga izboljšuje. V japonskih klinikah se zato gozdna terapija uporablja že dolgo kot dopolnilna oblika terapije k zahodni šolski medicini. Od leta 2012 je gozdno zdravstvo posebno zdravstvenoraziskovalno področje na japonskih univerzah.

Kako vse poteka, kadar prihajajo gostje k vam v Montafon in si želijo gozdne kopeli?

Moje geslo pri kopanju v gozdu je »pridite in zadihajte«. V prvem koraku gostom pokažem, kako naj pravilno dihajo, da bi se sprostili in bivali v sedanjem trenutku. Dihanje je osrednji element sprostitve in koncentracije. Počasno in redno dihanje s trebuhom v primerjavi z običajnim dihanjem s prsnim košem sprošča telo in duha. V drugem koraku gostom pokažem in jim pripovedujem o zanimivostih gozdnega ekosistema, posebnostih tam živečih živali in zdravilnem učinku rastlin. S ciljnimi zaznavnimi vajami iz naravne in gozdne pedagogike spet ustvarjamo povezavo med človekom in gozdom. Vaje so različne glede na vsakokratno ciljno skupino. Lahko gre za prvine, podobne jogi, ali meditacijo ali igre z otroki. Ob njih se duh lahko spet ozemlji, se lahko spet poveže z naravo in s samim seboj.

Ko na gorski turi na poti na vrh hodim skozi gozd, je tudi to gozdno kopanje?

To ni gozdno kopanje v klasičnem smislu, ker ste aktivno zaposleni z gibanjem in doseganjem vrha, ne pa z zavednim zaznavanjem narave. Kljub temu boste doživeli blagodejni učinek gozda. Med pohodom se gibljete s hitrostjo od 5 do 10 km/h. Med kopanjem v gozdu se premikate desetkrat počasneje, bolj se brezciljno sprehajate. Poleg tega je med pohodom pred vami konkretni cilj, tj. doseganje vrha. Takega cilja med kopanjem v gozdi ni!

Kaj pa je cilj kopanja v gozdu?

Pri kopanju v gozdu ni konkretnega cilja. Poudarek je na tem, da z vsemi čuti zaznavate gozd, da ga zavestno vohate, slišite, vidite, okusite in čutite. Nadrejeni cilj, če že tako želite, je krepitev zdravja ali pospešitev okrevanja. Gozdno zdravstvo, kot se kopanje v gozdu imenuje v angleško govorečem prostoru, je zelo primerno za lajšanje stresa, za krepitev imunskega sistema, za več jasnosti, ustvarjalnosti in inovacijske moči ter za več moči in miru v vsakdanu.

Pri kopanju v gozdu gost lahko sprosti napetost in vzpostavi povezavo z gozdom, ker je v naravnem okolju, v naravi.

Zakaj smo se ljudje po vašem mnenju oddaljili od narave?

To je posledica današnjega življenjskega sloga. Ljudje delajo pretežno v zaprtih prostorih, velikokrat pred računalnikom. Poleg tega prosti čas pogosto preživljajo digitalno, v družbenih medijih ali ob računalniških igrah. To se kaže tudi v tem, da gostje aktivnosti v Montafonu dokumentirajo s fotografijami in z videoposnetki, namesto da bi uživali v okolju in da bi lepe slike in prijetne občutke zasidrali v spominu.

Otroci v šoli se ne učijo več uporabljati intuicije. Ustvarjalni predmeti in šport se čedalje bolj zapostavljajo v prid predmetom na področju MINT (matematike in naravoslovnih predmetov). Ti so nedvomno pomembni, vendar potrebujemo tudi zdravo kompenzacijo.

Tako se več ne učimo zanašati se na svoje občutke – kako nam dejansko gre, kaj potrebujemo, da smo dobro. Posledice so velikokrat nejasen občutek nelagodja, depresija in izčrpanost do izgorelosti. Po Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) bo depresija leta 2050 najpogostejša bolezen, še pred rakom in srčnim infarktom.

Povedali ste nekaj o gozdnem kopanju in zdravilnem učinku. Kaj svetujete za življenje v skladu z naravo, iz katerega lahko črpamo moč?

• Po možnosti pojdite vsak dan v naravo, čeprav samo za pol ure. To je mogoče tudi v mestu, saj so tam parki in drevoredi. Najboljše je, da se v službo peljete s kolesom ali greste peš.
• Zmanjšajte obseg spremljanja medijev. Negativna poročila negativno delujejo na duševno življenje in to pomeni tudi na naše telo (glejte zgoraj). Naj vas ne bo strah, da boste zamudili kaj pomembnega – to, kar morata vedeti, boste že izvedeli. To velja tudi za akcijske filme in srhljivke. Zavedati se morate, da vas bodo taki filmi žalostili, ustrahovali in utrujali, tudi če se tega ne zavedate.
• Če je mogoče, se prehranjujte z naravnimi živili, saj vsebujejo vsa vitalna sredstva, ki so pomembna za telo. Odpovejte se industrijsko proizvedenim živilom, še posebej industrijskima sladkorju in moki.
• Pomembno je, da dovolj in dobro spite. Izognite se elektrosmogu tako, da iz spalnice odstranite telefon, računalnik in televizijo.

»Duša se krivi med korakanjem po tlakovcu. Z drevesi se lahko pogovarjamo kot z brati in še dušo lahko izmenjamo. Gozdovi molčijo. Vendar niso nemi. Kdorkoli že pride, potolažili bodo vsakogar.« – Erich Kästner

Ob koncu vaše predstavitve v delavnici »Gozd za zdravje« dne 20. 5. 2021 v okviru projekta HEALPS2 ste citirali pesem Ericha Kästnerja. Kako povezujete to pesem s kopanjem v gozdu?

To pesem posredujem svojim gostom ob koncu kopanja v gozdu, kot spomin na misli, ki smo si jih izmenjali, in kot most z vsakodnevnim življenjem. Ko so gostje spet v svojem vsakdanu, v pisarni, jih pesem spomni na kopanje v gozdu v Montafonu. Pesem jih tudi vzpodbuja k iskanju povezave z naravo tudi v vsakdanjem življenju. To je lahko na poti v službo zavestna zaznava posameznih cvetov, dreves ali živali: vidimo marjetice med asfaltnimi režami, slišimo žvrgolenje ptic ali vohamo vrtnice v mestnem parku. Zadošča, da v vsakdanje življenje vgradimo malenkosti, ki nas razveselijo in nam pričarajo nasmeh na obraz.

Prisrčno se zahvaljujem za navdušujoč pogovor o kopanju v gozdu.

Bralni nasvet: Nova knjiga avtorice Gerlinde Manz-Christ »Ankommen. Aufatmen. Sich selbst wiederfinden durch Naturverbundenheit« je na voljo na https://www.manz-christ.com/buecher/ ali v vaši knjigarni.

Projekt HEALPS2 se izvaja od oktobra 2019 do junija 2022 in ga sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) v okviru programa Interreg za alpski prostor (skupna sredstva: 2.169.952,65 € - subvencija ESRR: 1.844.459,74 €).