Cvetoči travniki za večjo kakovost bivanja

V sredini meseca junija 2016 je potekalo že drugo srečanje skoraj 50 sodelavk in sodelavcev iz občin, ki so se medsebojno izmenjali o svojih projektih in izkušnjah. Parkirišča, krožišča, cestni otoki ali druge travnate površine v prometu - vse so primerne za cvetoč in sonaravni razvoj. Medtem, ko je ena skupina nabirala nasvete in izkušnje pri ekologih in strokovnjakih za naravne vrtove, je druga raziskovala tipične primere bogate kulturne krajine.

Od trav, preko grabljišča do škrobotca

Kako zelo so bili obiskovalci začudeni nad raznolikostjo in pisanostjo pustih travnikov v Bludenzu. „Trave in zelišča so odraz lokalnih pogojev raste in uporabe tal“, pove Markus Grabher (Büro UMG) o različnih tipih travnikov, ki jih najdemo v krajini. „Manj kot je na voljo hranilnih snovi, bolj raznovrstni so travniki. "To velikokrat prepoznamo po travah, kot so stoklasa, pahovka ali ljuljka." Čudoviti stoklasni travniki sicer za kmetijstvo pomenijo manj pridelka kot intenzivnejši travniki ljuljk, vendar pa je ta rastlinska raznolikost izrednega pomena za številne redke živalske vrste in vnaša več kakovosti v vsakdan lokalnega prebivalca.

Sonaravno na dolgi rok pomeni lažje vzdrževanje in večjo odpornost

„Občine s cvetočimi travniki in raznovrstnimi cestnimi robovi so vzor preostalemu prebivalstvu in podjetjem“, je povedal deželni svetnik za okolje in varstvo podnebja, Johannes Rauch, le nekaj dni prej na tiskovni konferenci. „Vendar pa s tovrstnimi projekti ne spodbujamo le raznolikosti vrst, marveč so občine posledično tudi bolje pripravljene na podnebne spremembe in dlje časa trajajoča sušna obdobja. Poleg tega so domače divje rastline bolj odporne kot okrasne in se vsako leto znova samostojno zasejejo.

Čezmejna izmenjava bogati

V omenjenem projektu sodelujejo številne občine, članice omrežja občin Povezanost v Alpah, ki so hkrati pobudnice čezmejnega sodelovanja. "Izmenjava med poklicnimi kolegi je zelo koristna pri vsakdanjem delu, v čezmejnem smislu pa je še veliko bolj zanimiva", je povedal eden izmed udeležencev. V naslednjih letih se bodo občine na javnih površinah zavzemale za vzpostavitev vedno večjega števila sonaravnih površin.  V ta namen v okviru pilotskih projektov že poteka nabiranje potrebnih izkušenj glede semen, nege in razvoja. Pri tem sta potrebni predvsem radovednost in potrpljenje, kajti poleg ukrepov, potrebnih na področju nege in dela, je potreben predvsem čas, ki ga posamezna lokacija potrebuje za svoj razvoj.

Nosilci projekta Interreg so deželna vlada Zvezne dežele Predarlske in Vlada Kneževine Lihtenštajn. Več informacij o projektu najdete na spletnem naslovu www.buntundartenreich.at, ali pri Katrin Löning, Österreichisches Ökologie-Institut, loening@ecology.at