Četrtletno poročilo II/2024

Letos poleti so alpsko regijo prizadele hude poplave in visoke vode. Izjemne vremenske razmere in intenzivne padavine so povzročile veliko škodo v domala vseh alpskih državah, vključno s Švico, Avstrijo, Nemčijo, Francijo in Italijo.

Glavni vzrok za poplave so bile obilne padavine, ki jih je povzročila kombinacija različnih vremenskih pojavov. Nenavaden vremenski vzorec, ki so ga zaznamovala dolgotrajna območja nizkega pritiska in izjemno visoka vlažnost v ozračju, je povzročil intenzivne in dolgotrajne padavine. Vremenske razmere so občasno dodatno poslabšale visoke temperature, ki so pospešile močno taljenje snega.

V Švici so obilne padavine povzročile poplave v kantonih Graubünden, Tessin in Wallis. Reke so prestopale bregove, uničevale ceste in mostove, številne vasi pa so bile začasno odrezane od zunanjega sveta. V Avstriji sta bili posebej prizadeti zvezni deželi Tirolska in Predarlska. Tudi tu so reke, kot na primer Inn, prestopile bregove ter povzročile veliko škodo na infrastrukturi in zgradbah.

V Nemčiji so poplave še posebej prizadele Bavarsko, kjer so poplavljale in se razlivale reke Ilm, Isar in Lech ter njihovi pritoki. Mesta in občine ob teh rekah so utrpela veliko materialno škodo in bila primorana evakuirati prebivalstvo. V Italiji sta bili najbolj prizadeti regiji Južna Tirolska in dolina Aosta, v Franciji pa sta zaradi visokih voda najbolj trpeli alpski regiji Haute-Savoie in Isère.

Vlade prizadetih držav so se hitro odzvale z nujnimi ukrepi. Mobilizaciji reševalcev za potrebe evakuacije je sledilo razdeljevanje vreč s peskom in zaščita prizadetih območij. Vse to je sprožilo razprave o celovitih ukrepih za izboljšanje zaščite pred poplavami. Ti vključujejo širitev zadrževalnih akumulacij, renaturacijo rečnih strug in izboljšanje sistemov za odvodnjavanje v mestih. Poleg tega bo potrebno izboljšati sisteme zgodnjega opozarjanja in še dodatno okrepiti mednarodno sodelovanje, da bi preprečili ali vsaj ublažili poplave v prihodnosti. Omrežje alpskih občin bo še naprej zagotavljalo platformo za mednarodni dialog o teh perečih vprašanjih, promoviralo primere dobrih praks, preizkušalo nove pristope in projekte ter skrbelo za njihovo distribucijo.

Zaradi nedavnih dogodkov postaja prilagajanje podnebnim spremembam v mestnih območjih vse pomembnejše. Omrežje alpskih občin je že leta 2021 organiziralo delavnico na to temo. Strokovnjaki in nosilci odločanja iz različnih sektorjev so razpravljali o strategijah in ukrepih za večjo odpornost mestnih območij na ekstremne podnebne dogodke. Delavnica je prinesla dragocena spoznanja in konkretna priporočila za ukrepanje, ki jih je zdaj treba uresničiti v praksi, da bi zmanjšali prihodnjo škodo in zagotovili kakovost življenja v prizadetih regijah.

Poplave in visoke vode v Alpah poleti leta 2024 so ponovno opozorile na nujno potrebo po odpravljanju posledic podnebnih sprememb in razvoju odpornejše infrastrukture. Opominjajo, da ekstremni vremenski dogodki niso le lokalni, temveč tudi globalni izzivi, ki zahtevajo usklajen in celovit odziv. Prizadete regije čaka dolg proces obnove, vendar solidarnost in predanost lokalnega prebivalstva dajeta upanje na hitro in trajnostno okrevanje. 

Informacije o podnebnih vprašanjih, značilnih za Alpe, so na voljo tudi v Podnebnem akcijskem načrtu 2.0 , ki ga je pripravil Posvetovalni odbor Alpske konvencije za alpsko podnebje Alpske konvencije. Opozarjamo tudi na program letošnjega Alpskega tedna v Sloveniji - številna predavanja in delavnice so posvečene tematsko relevantnim podnebnim spremembam in prilagajanju slednjim v Alpah. Med njimi sta tudi osrednji referat slovenske klimatologinje Lučke Kajfež Bogataj in usposabljanje o aktiviranju deležnikov za več podnebnih ukrepov, ki ga organizira Posvetovalni odbor Alpske konvencije za alpsko podnebje.